Center za starejše občane Hodoš

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, odprti, projektni arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za objekt Center za starejše Hodoš

Naročnik: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Rok oddaje: 14.09.2007 14:42:37
Zaključno poročilo komisije: 08.11.2007 00:00:00

OCENJEVALNA KOMISIJA

predsednik:
Janko ZADRAVEC, univ.dipl.inž.arh.

namestnik predsednika:
Ludvik ORBAN, župan

člani:
Kosta JURKAS, univ.dipl.inž.arh.
Višnja DELAK, univ.dipl.inž.arh.
Iztok ZRINSKI, univ.dipl.inž.arh.

namestnika:
Meta RAINER BASSIN, univ.dipl.inž.arh.
BorisVOLK, univ.dipl.inž.arh.

poročevalki natečaja:
Irena PUNGARTNIK, univ.dipl.inž.arh.
Jožica KUNTARIČ, univ.dipl.inž.arh.

skrbnik natečaja:
Damijan Gašparič, univ.dipl.inž.arh. March

Plakati

Avtorji:

Robert Potokar, univ.dipl.inž.arh.
Sabina Colnar, univ.dipl.inž.arh.
Ajdin Bajrović, abs.arh.
Mateja Šetina, št.arh.

Insert iz poročila komisije:

Natečajni elaborat z zaporedno številko 24 predstavlja objekt z zasnovo dveh, med seboj pravokotnih krakov. Postavitev objekta upošteva določila veljavnih prostorskih dokumentov in kvalitetno izkorišča dane prostorske pogoje.
Projektant je z izbrano tlorisno zasnovo in nizkim višinskim gabaritom treh etaž (K+P+1), upošteval geometrijo danega prostora, kar pomeni, da se objekt s svojim volumnom občutljivo vklaplja v strukturo vzdolžnih parcel, značilnih za ta prostor.
Z okoliškimi objekti ustvarja Dom, ne nazadnje tudi s svojim programom, simbiozo in kvalitetno zaokroža nov Center naselja. Njegova glavna veduta je v tem kontekstu usmerjena proti cerkvi na vzhodu.
Vzhodni, krajši krak objekta je postavljen vzporedno s cesto, daljši krak, ki tvori z njim pravi kot, je umeščen na severno stran parcele. Kraka oblikujeta proti jugu “zeleno dvorišče”, ki se staplja v nadaljevanju z okoliškimi polji.
Volumen objekta, ki je sicer nekoliko ambicioznejše arhitekturno oblikovan, se skuša prilagoditi okolici z uporabo naravnih materialov in barv za fasado in streho, kot je prodec z opečnim polnilom, ki spominja na okoliško krajino.
Glavni vhod v Dom je jasno zaznaven v centru obcestnega kraka in omogoča transparenten pogled preko bogato prostorsko zasnovanega vstopnega hola in zelenega dvorišča proti potoku in poljem na zahodu. Dovoz do glavnega vhoda je s ceste, kjer je vstopna ploščad s tremi parkirnimi prostori za interventna vozila, obiskovalce in hitro parkiranje.
Servisni dovoz do kletnih prostorov je po obstoječi dovozni poti na jugu objekta, ki z ustrezno klančino in minimalnimi prometnimi površinami tehnično zadostno rešuje probleme dostave na servisno dvorišče. Pešpot iz novega centra naselja je speljana po severni strani Doma, preko utrjenih peščenih poti, na zelene površine na zahodu, ki so poudarjene in obogatene s hortikulturno ureditvijo in elementi vrtne opreme.
Glavni vhod v pritličje je iz vzhodnega kraka.
Južno od glavnega vhoda je ločen vhod za varovance v dnevnem varstvu. Vhod je preko posebnega stopnišča neposredno povezan s prostori dnevnega varstva v prvem nadstropju. Severno od glavnega vhoda je službeni vhod za zaposlene.
Vstopni hol s knjižnico in barom ter komunikacije pred stopniščem in dvigalom so dovolj prostorni za neovirano druženje in križanje poti varovancev, transportnih vozičkov, osebja in obiskovalcev. Poleg hola so v pritličju ambulantni prostori s priročno lekarno in na skrajnem severovzhodnem delu hladni prostor z neposrednim izhodom.
Osrednji del pritličja je, preko vertikalnih komunikacij, povezan z zahodnim spodnjim pritličjem, kjer je jedilnica. Jedilnica se preko zunanje terase neposredno odpira v zeleno dvorišče in naprej proti travnikom. Na nasprotni vzhodni strani spodnjega pritličja so kletni prostori s kuhinjo in servisnimi prostori s centralnimi garderobami za zaposlene.
Severni, daljši krak objekta, je namenjen v vseh treh etažah stanovanjskim enotam Doma.
V spodnjem pritličju so prostori za dementne varovance z neposrednim izhodom na zavarovan vrt. V pritličju je negovalni oddelek z negovalnimi sobami, ki so brez teras.
V 1. nadstropju je v severnem in delno tudi v vzhodnem kraku bivalni oddelek. Vse bivalne sobe imajo terase. Sobe imajo zagotovljen potrebni standard. Poleg prostorov za dnevno varstvo so v vzhodnem kraku prvega nadstropja tudi prostori za fizioterapijo in delovne terapije.
Sobne etaže so zasnovane kot enostransko orientirane sobe. Od sekundarnih prostorov so ločene s hodnikom. Večji del sob je usmerjen na jug, v prvem nadstropju delno tudi na zahod. Komunikacijske poti do vertikalnega jedra s stopnicami in dvigalom so nekoliko daljše, vendar prekinjene in razširjene s skupnimi prostori in popestrene z dopolnilnim programom.
Oblikovanje objekta je enostavno in funkcionalno. Fasada je betonska oz. zidana, toplotno izolirana in ometana s klasičnim ometom, leseni deli so iz slovenskega macesna, zasteklitve v lesenih ali deloma Alu okvirjih. Na izpostavljenih osončenih straneh so okna zaščitena z zunanjimi žaluzijami. Deli fasad v pritličju in nadstropju na vzhodni strani so večinoma zastekljeni, delno zaprti tudi s sendvič paneli v Alu okvirjih.
Izstopajoče steklene površine na vzhodu sicer strukturirajo fasadni ovoj, a je potrebno vseeno premisliti o količini stekla v odnosu do uporabe eventualno premičnih panelov, predvsem v prvem nadstropju, kjer je program dnevnega varstva s prostorom za počitek in fizioterapijo in je potrebna določena mera intimnosti.

Izsek iz poročila izvedenke za zunanjo ureditev
Krajinska zasnova sledi strukturam kulturne krajine in stremi za tem, da se nova ureditev zlije z obstoječo krajino. Rešitev ponuja več tipov ureditev od uličnega prostora, notranjega ozelenjenega dvorišča, do preurejenega travnika s sadovnjakom, žitnega polja in vrta za dementne. Vhodni del je urejen tudi za potrebe druženja ter ustrezno ločene potrebe delovanja mrliške vežice. Notranje dvorišče centra se iz jedilnice odpre preko terase prekrite s pergolo. Obstoječi travnik je preurejen tako, da so odstranjena in obrezana poškodovana in stara drevesa, da so dosajena nova sadna drevesa in urejena je krožna peščena pot. Ta del vključuje ureditev do vodnega kanala, kjer se ohrani trstičje. Poljska krajina je v rešitvi imitirana s saditvijo žit in sončnic na izteku parcele proti potoku. Predlaga se prenova obstoječe brvi čez potok in zagotovitev dostopnosti v širši prostor krajine. Rešitev vključuje ureditev vrta za potrebe dementnih varovancev.
Predlog je vsebinsko jasen in likovno izčiščen. Vprašanje je, če tako urejen parkovni prostor najbolje odgovarja na potrebe varovancev in centra na sploh. Zasnova zunanje ureditve formalno dopolnjuje grajeni del, vendar pa ne izkorišča vseh potencialnih možnosti rabe odprtega prostora.
Elaborat nudi najkvalitetnejše prostorske, programske in funkcionalne rešitve kot tak ocenjevalna komisija elaborat ocenjuje kot najprimernejši za izvedbo od prispelih elaboratov. Pomanjkljivost rešitve je v, za dano lokacijo, preradikalnem oblikovnem pristopu. Komisija elaborat predlaga za 1. znižano nagrado in izvedbo z napotilom za nadaljnje projektiranje, da se racionalizira izvedbo fasadne opne in omili radikalni likovni izraz.
Ocenjevalna komisija se obvezuje, da bo na povabilo investitorja po dopolnitvi idejne zasnove preverila primernost rešitve.

Plakati

Avtorji:

Maruša Zorec, univ.dipl.inž.arh.
Žiga Ravnikar, št.arh.
Martina Tepina, univ.dipl.inž.arh.
Janja Brodar, univ.dipl.inž.arh.
Nataša Bratina Jurkovič, univ.dipl.inž.kraj.arh.
Ana Tepina, abs.kraj.arh.

Insert iz poročila komisije:

Elaborat sodi v skupino rešitev, ki objekt, s podolgovato členitvijo pravokotno na cesto, uspešno vključuje v obstoječe okolje naselja. Tudi merilu kraja se dobro prilagaja s primerno konfiguracijo stavbnih mas, ob cesti na vzhodni strani pa oblikuje še javni prostor – trg, ki gleda proti cerkvi in z večjim drevesom kultivira glavni vhod v objekt. Objekt je deloma dvo oziroma trietažen, kar je glede na obstoječe okolje primerno.
Na zahodni strani se objekt prepleta z urejenim in negovanim naravnim okoljem tako, da se narava podaljša v delno odprt atrij med severnim in južnim traktom objekta. Zunanje površine so primerno strukturirane in urejene (terase, zelenjavni in zeliščni vrt, sadovnjak, prosto rastoč travnik) s sprehajalnimi potmi in večjimi drevesi.
Servisni dovoz v objekt je urejen z južne strani, nudi tudi nekaj parkirnih mest za zaposlene na nivoju kleti in korektno manipulacijsko površino pred servisnimi prostori.
Glavni vhod je s cestne (vzhodne) strani v pritličju nekoliko odmaknjen od prometnice in zaščiten proti jugu z velikim drevesom. Ob njem je zasilno parkirno mesto za reševalno vozilo. Vhodna avla je prostor med severnim in južnim traktom objekta in se preko zunanje terase vizualno navezuje na zunanji prostor proti zahodu. Dnevno varstvo je ob glavnem vhodu dovolj odmaknjeno pa tudi dovolj integrirano v objekt. Severni izpostavljeni del ob cesti je namenjen knjižnici in baru kar lahko pomeni stično točko med naseljem in domom. Proti zahodu sta v severnem in južnem traktu razvrščena bivalna oddelka, ki pa nimata nikakršnih prehodov v klet oz. nadstropje. To je pomanjkljivost, tako zaradi potrebe po evakuaciji kot tudi zaradi povezave med etažami.
V kleti pod osrednjim holom je jedilnica, ki se lahko podaljša na tlakovane zunanje površine in naprej v urejeno površino vrta. Na severni strani je varovani oddelek, ki se primerno navezuje na zaprt zunanji prostor. Na južni strani pa so poleg servisnega dela skupni prostori umeščeni ob zunanjih površinah atrija.
Nadstropje je samo v območju severnega trakta, v katerem je negovalni oddelek s spremljajočimi prostori.
Bivalne enote so sprejemljivo rešene s primernimi kopalnicami, vendar nekoliko ozkimi prehodi med hodnikom in sobo. Umaknjeni vhodi iz hodnika so primerni, balkoni so uporabni kot bivalni prostor in nudijo tudi zaščito pred soncem.
Kot je že uvodoma omenjeno se rešitev s členjenostjo objekta dobro vključuje v obstoječe okolje, še boljšo vključitev pa želi doseči z dvema dvokapnima strehama preko gradbenih mas objekta. Taka rešitev je na shematski ravni razumljiva, na oblikovni ravni pa manj uspešna. Tudi lesene lamele in premični panoji za zaščito pred soncem s katerimi odločilno oblikuje zunanjost objekta niso povsem prepričljivi.
Izsek iz poročila izvedenke za zunanjo ureditev
Zasnova zunanje ureditve sloni na ideji ureditve podeželskega vrta z elementi uporabnega vrta in sadovnjakom. Oblikovalski jezik izhaja iz vzorca vzdolžne parcelacije kmetijskih površin. V programskem smislu predlog ponuja sadovnjak, gredice za vrtnarjenje, pasove trajnic in šipka, in poudarek v obliki soliternega drevesa v zahodnem izteku vrta. Po območju je speljana krožna pot s premišljeno umeščenimi razširitvami za postavitev klopi in posameznih miz. Razsežen košen travnik v osredju vrta na robovih prehaja v redkeje košene dele cvetočega travnika.
Zasnova je čista in pregledna. Ustvarja poetično vrtno krajino, ki je dobro opremljena s potmi in nekoliko slabše s klopmi. Odprt prostor je urejen za pretežno pasivno rabo, kar je lahko problematično z vidika izvajanja terapije na prostem in povezovanja uporabnikov in gostov preko programov v odprtem prostoru.
Zaradi čiste in pregledne zasnove, programske odprtosti in primernih navezav na naselje in naravno okolje, kvalitetno lociranih skupnih bivalnih prostorov doma ter zelo dobro zunanjo ureditvijo je komisija elaboratu podelila 2. nagrado.
Kot priporočilo za nadaljnje projektiranje komisija predlaga smotrnejšo razporeditev vertikalnih komunikacij.

Plakati

Avtorji:

Tomaž Čeligoj, univ.dipl.inž.arh.
Blaž Kandus, univ.dipl.inž.arh.
Alenka Korenjak, univ.dipl.inž.arh.
Tina Rugelj, univ.dipl.inž.arh.

Insert iz poročila komisije:

Racionalno zasnovan vzdolžen objekt je v svojem volumnu in členitvi skladen s prostorom in programom.
Na sodoben in prečiščen način reinterpretira regionalno stavbno tipologijo pri čemer ohranja pravo mero prepoznavnosti in ne zapada v domačijskost.
Upošteva odmike od parcelnih meja in glede na omejitve, ki jih predstavlja velikost in orientacija stavbnega zemljišča, pravilno umešča program.
Dostop je jasen, prostora ob njem ne obremenjuje s parkiranjem, ki ga reši ob cesti. Servisni dovoz je pravilno umeščen, dimenzioniran skladno z razpoložljivim prostorom in programom.
Programi so pravilno umeščeni in ustrezno dimenzionirani. Kvalitetna je rešitev sobnih enot, ki so skoraj vse orientirane proti jugu.
Umestitev dnevnega centra v ločen objekt le s pokrito povezavo je funkcionalno slaba, hkrati pa notranji vrt tvori nesporno bivanjsko kvaliteto in skupaj s povezovalnim hodnikom predstavlja pomemben poljaven prostor druženja.
Iz koncepta izhajajoča notranja komunikacija in umestitev vertikalne komunikacije (stopnišče, dvigalo) je skrajno racionalna, v pritličju je hodnik primerno svetel tudi v srednjem delu (zasteklitev ob stopnišču), v kleti odprt proti jugu v mali zunanji bivalni prostor in v 1. nadstropju osvetljen s stropa.
Konstruktivno je objekt racionalen, v manjšem delu gornje etaže, kjer se sobni raster ne ujema z rastrom v pritličju, je prikazan nerealno, a izvedljiv z lahkimi ločilnimi stenami med enotami.
Oblikovanje je zadržano >protestantsko< (po avtorju), predlagani materiali opeka, les in steklo zagotavljajo, ob primerni in s konceptom skladni obdelavi detajlov, visoko ambientalno in bivanjsko kvaliteto.
Modnost diagonalnih obodnih podpor daje pridih današnjega časa, a je vredna razmisleka. Izsek iz poročila izvedenke za zunanjo ureditev
Zunanja ureditev sledi konceptu urbanistične zasnove. Pokriti prostori dopolnjujejo programe v objektih in so povezani med sabo s hodnikom, ki deluje kot komunikacija in prizorišče. Hodnik je hkrati tudi del glavne poti, ki poteka od ulice mimo objekta do izteka ureditve pri potoku na skrajnem robu območja obdelave. Zasnova vrta posnema vzdolžni njivski vzorec, kar narekuje ureditev treh vegetacijskih pasov vzdolž celotnega območja. V disciplino vegetacijskih pasov je na vrtu pot položena mehko. Dostopi v vrt so možni z dvigalom in preko stopnišč. Rešitev ohranja obstoječe obodne poti in izkorišča prisotnost potoka na skrajnem robu parcele in v izteku vrtne poti predlaga ureditev ribnika in vrtne lope.
Posebej domiselna je rešitev glavne poti in njenih povezav. Povezovanje javnega in zasebnega, odprtega in zaprtega, grajenega in naravnega deluje vzdolž glavne komunikacije zelo prepričljivo. Manj dobra je ideja zgolj ene glavne poti v vrtnem delu. Zasnova namreč od uporabnika zahteva vračanje po poti prihoda v vrt, ali pa hojo izven utrjenih površin. Programska ponudba vrta je klasično parkovna in manj prilagojena posebnim potrebam bodočega Centra. Sama kakovost rešitve je deloma lahko tudi njena slabost. Obstaja nevarnost, da bi čistost koncepta v izvedbenih podrobnostih vplivala na hladnost rešitev oziroma na skromnost detajlov, opreme in posredno uporabnih možnosti.
Racionalnost, preprostost in učinkovitost zasnove, zelo uspešno prilagajanje lokalni tipologiji z izvornostjo ter občutljivostjo povezovanja z naravnim okoljem je komisijo prepričala, da elaboratu podeli 3. nagrado.
Kot priporočilo za nadaljnje projektiranje komisija predlaga ustreznejšo ureditev glavnega vhoda in horizontalnih komunikacij ter lokacijo dnevnega varstva.

Plakati

Avtorji:

Aleš Vodopivec, univ.dipl.inž.arh.
Benjamin Hafner, univ.dipl.inž.arh.
Matej Perčič, št.arh.
Miha Prosen, št.arh.

Insert iz poročila komisije:

Razmeroma toga zasnova ortogonalnih volumnov se dobro vključuje v obstoječo grajeno strukturo.
Objekt s členjenjem gradbenih volumnov, merilom in materiali povzema značilnosti vaške tipologije. Skupni in gospodarski prostori so orientirani proti javnim površinam, bivalni trakti pa se obračajo na interno dvorišče in v naravo.
Proti pozidavi na jugu se zgradba obrača z nižjim dvo etažnim traktom in primernim odmikom. Problematična pa je postavitev sob v podpritličju tik ob parcelno mejo (na S strani) saj izvedba naravne osvetlitve zahteva terenska dela na tujem zemljišču.
Arhitekturno funkcionalna zasnova izhaja iz ločitve med javnimi in zasebnimi površinami doma. Avtor utemeljuje severno orientacijo bivalnih traktov s predpostavko, da je soba namenjena predvsem počitku in umik v zasebnost. Zato južno orientira razširjene hodnike, ki prevzemajo funkcijo dnevnih prostorov. Pri tem konceptu pa niso upoštevani negativni vplivi, ki jih prinaša neposreden stik sob z dnevnimi prostori.
Nadstropje je namenjeno negovalnemu oddelku; tu imajo sobe J orientacijo, kar se odraža tudi v samem izgledu stavbe, ki je v tej etaži oblečena v lesen stavbni ovoj, ki percepcijsko morda celo preveč znižuje stavbo.
Dostopi, gospodarsko dvorišče in vhod so jasno in pregledno rešeni, poti med programi so zaradi razvejanosti zgradbe dolgi, za stanovalce je uporabno samo eno notranje stopnišče. Moteča je delitev enega bivalnega oddelka v dve etaži. Enoposteljne sobe so slabše rešene.
Izsek iz poročila izvedenke za zunanjo ureditev
Krajinska ureditev gradi na cilju zagotoviti čim več uporabnikom samostojen izhod na prosto in v največji meri ohraniti zelene površine. Zato v oblikovanje vhodnega trga vključuje obstoječa drevesa. Naravni padec terena izkorišča za premagovanje terena s terasami in klančinami. Rešitev na prvi terasi predvideva možnost neposrednih izhodov varovancev na prosto in prenos terapije na prosto, na drugi nižji terasi pa ureditve za izvajanje samostojnejših aktivnosti kot npr. gojenje cvetja in zelenjave, ali reja malih živali. Na najnižjem nivoju je zasajen sadovnjak, ki se zgleduje po sosednjih vrtovih.
Zasnova je vsebinsko bolj domišljena kot oblikovalsko rešena. Konceptualno zanimiva rešitev s klančinami ostaja nedomišljena v detajlu izvedbe >programskih< teras. Ideja zlivanja ureditve z okoliško kulturno krajino pa je lahko celo v nasprotju s pričakovanimi programskimi ureditvami za potrebe delovanja centra v odprtem prostoru.
Elaborat sicer dosledno sledi začrtanem urbanistično arhitekturnem konceptu in sodi med najbolj celovite in inventivne rešitve zato ga ocenjevalna komisija nagrajuje s priznanjem.

Plakati

Avtorji:

DANS arhitekti
Mihael Dešman, univ.dipl.inž.arh.
Rok Bogataj, univ.dipl.inž.arh.
Eva Fišer Berlot, univ.dipl.inž.arh.
Vlatka Ljubanović, univ.dipl.inž.arh.
Katarina Pirkmajer Dešman, univ.dipl.inž.arh.

Sodelujoči:

Samo Radinja, abs.arh.
Veronika Ule, abs.arh.

Avtorici krajinske arhitekture:
Mojca Balant, u.d.i.k.a.
Ina Šuklje Erjavec, u.d.i.k.a.

Konzultant gradbenih konstrukcij:
Franc Žugel, u.d.i.g.

Konzultant strojnih in elektro instalacij:
TE Biro

Insert iz poročila komisije:

Zgradba se v prostor umešča kot kompakten in preprost volumen. Obsežen program traktov je uspešno razporejen v tri etaže in le del smiselno izbranih skupnih programov je umeščen na teraso.
Ta razporeditev omogoča izvedbo primerljivo majhnega volumna zgradbe in primerne odmike od parcelnih meja. Format stavbe dodatno humanizira s podaljšanjem vhodne ploščadi preko ceste ter tako dejansko tudi vzpostavlja potencialno kvalitetno javno površino.
Zasnova enakomerno razporeja bivalne in skupne prostore okoli zaprtega notranjega atrija. Namerno so uporabljene arhitekturne oblike in materiali, ki delujejo znano ter tako tudi umirjeno in varno. Obdelava nekaterih manjših oken s širokimi ometanimi bordurami sicer poživi in zmanjšuje format fasad, vendar je ta element premalo premišljeno uporabljen.
Dostopi, organizacija in razporeditev prostorov in sklopov je v celoti dobro izpeljana.
Lokacija varovanega oddelka spretno izkorišča potek parcelne meje za vzpostavitev odlično zasnovanega zunanjega prostora.
Koncept zgradbe pogojuje tudi dokaj veliko število sob s severno orientacijo, to je še posebej očitno v prvem nadstropju z bivalnima oddelkoma. Tukaj zasnova stavbe pogojuje tudi slabo lokacijo dnevne sobe z jedilnico. Dobro pa so zasnovani etažni servisni prostori s kopalnico, ki pa bi bili lahko locirani na S strani.
Sobe so nadstandardne velikosti, kar elaborat postavlja med rešitve, ki so najbolj presegale predvidene površine. Vrata kopalnic se odpirajo v sobe, kar je pri več posteljnih sobah moteče.
Večje sobe v negovalnem oddelku so slabo osvetljene.
Izsek iz poročila izvedenke za zunanjo ureditev
Zasnova zunanje ureditve sloni na vodilih: dostopnost, varnost, prijetnost, zdravo okolje, prepoznavnost, možnost izbire, možnost udejstvovanja in identitete, možnost druženja, stik, z naseljem, sodelovanje pri urejanju, multi-funkcionalnost prostorov. Rešitev ohranja obstoječe poti in ureditve in se navezuje na kakovosti širše okolice. Vhodni trg je opremljen za zadrževanje in obeležen s soliternim drevesom. Rešitev predvideva posebno ureditev prostora za dementne in razdeli park na tri območja: bivalno teraso v pritličju, programsko območje v osi sprehajalne poti in osrednjo travno površino, ki se odpira z glavne terase in se izteče v odprto krajino. Predlog ohranja kakovostne poglede in omejuje območje s prvinami, ki so v prostoru že prisotne. Višine v parku so premoščene s klančinami, ustrezno je upoštevana možnost rabe prostora z vozičkom.
Zunanja ureditev je konceptualno dobro premišljena in v detajlih ustrezno zasnovana, smiselno oblikovana ter odraža dobro poznavanje potreb uporabnikov centra. S povezavo nove parkovne poti na obstoječo pot vzdolž parcele je načeloma omogočen tudi krožen sprehod.
Natečajni elaborat vseskozi odlikuje human in poglobljen pristop do problematike bivanja starostnikov, kar ga skupaj z nekaterimi izvirnimi rešitvami uvršča med najboljše rešitve. Elaborat prejme priznanje.

Plakati

Avtorji:

Špela Kryžanowski, univ.dipl.inž.arh.
Bojan Leva, univ.dipl.inž.arh.
Darja Marinček Prosenc, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Insert iz poročila komisije:

Zgradba se izkazuje s kraju in lokaciji primernim formatom. Kompozicija osnovnega volumna in spremljajočih pod volumnov, ki so hkrati tudi funkcionalno smiselne enote, zgradbo uspešno integrira v teren.
Baza zgradbe in volumen ob vhodu sta obdelana z zaključnim slojem nabite gline, kot priklon lokalnemu stavbarstvu. Preostali del stavbe z veliko steklenimi površinami je zelo racionalno in že skoraj sterilno oblikovan. Kljub okoljskim in energetskim odlikam zelenih streh je bila ozelenitev glavnega volumna v pretežno zelenem okolju Hodoša ocenjena kot nepotrebna.
Avtor izpelje skladno arhitekturno funkcionalno celoto, ki se odvija okoli več etažne atrijske avle.
Zasnova zastekljenega atrija je ustrezna rešitev več etažnih prostorov tovrstnih zgradb, omogoča pa tudi izvedbo požarne členitve etaže, ki v grafiki ni prikazana, je pa podprta z zunanjimi dodatnimi stopnicami.
Dostopi in dovozi so korektno koncipirani in realno izvedljivi.
Tlorisna zasnova stavbe in njenih sklopov je dobra, pretočna in zračna, kar je še posebej pohvalno pri elaboratu, ki je po doseženih površinah med racionalnejšimi.
Funkcionalni sklopi so jasni, povezave med njimi so dobre. Nekoliko bolj zapleteno, a še vedno ustrezno so rešene le komunikacije v kletnih in gospodarskih prostorih.
Bivalni oddelek je v nadstropju. Negovalni oddelek se odpira na obsežne zelene terase. Varovani oddelek je v kletni etaži, sobe pa nimajo neposrednega dostopa na teren. Sobe so dobro zasnovane, le postelje so narobe postavljene.
Izsek iz poročila izvedenke za zunanjo ureditev
Koncept zasnove zunanje ureditve izhaja iz danosti in koncepta objekta. Ideja Center predstavlja kot zaključeno celoto, ki ponuja občutek varnosti in ugodja v objektu in na prostem. Zunanja ureditev upošteva rabo prostora z vozički in motivacijo uporabnikov preko vseh čutov. Rešitev prostor razdeli v štiri sklope: vhodni del, prostor za prireditve in druženje, brežino z drevjem in parkovno ureditev ob potoku. Predvidena je možnost vrtnarjenja. Načeloma pa predlog o razvoju programov v parku razmišlja v kontekstu spremenljivih potreb, vključevanja varovancev itn.
Vhodni del je urejen zelo urbano in z vidika vsakodnevne rabe in druženja uporabnikov nudi skromno mero privlačnosti za rabo in udobja. Površina za druženje in prireditve je tlakovana terasa s klopmi in “koritom – ograjo” z rastlinami za popestritev bližnjih pogledov. Brežina je prepredena s potmi različnih naklonov in širin, ki omogočajo uporabo različnim uporabnikom in poljubne dolžine sprehodov. V izravnanem delu ob potoku je parkovni del s cvetličnimi gredami. Območje vrta je obsajeno z živo mejo.
Zasnova je oblikovalsko jasna in konceptualno ustrezna. Manj dorečeni ostajajo detajli zunanje ureditve in opreme za vsakdanjo rabo in druženje kot tudi vprašanja ureditev in opreme, ki so potrebni za izvajanje različne vrste terapij na prostem.
Zasnova, kljub členitvam s katerimi se odziva na stanje oklice in terena, vseskozi organizirano in smiselno ustvarja kompaktno arhitekturno celoto in zato sodi med najuspešnejše natečajne rešitve in je zato primerna za priznanje.