Kopališče Kolezija

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, projektni, odprti, anonimni, enostopenjski, urbanistični, arhitekturni in krajinsko arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejšega predloga za prenovo Kopališča Kolezija v Center zdravja in dobrega počutja

Naročnik: Mestna občina Ljubljana
Rok oddaje: 10.7.2009 23:59:59
Zaključno poročilo komisije: 10.9.2009 00:00:00

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednica:
Jadranka GRMEK, univ.dipl.inž.arh.
imenovana s strani ZAPS

Namestnik predsednice:
Marko KOLENC
imenovan s strani naročnika

Člani:
dr. Jakob BEDNARIK
imenovan s strani naročnika
prof. Jurij KOBE, univ.dipl.inž.arh.
imenovan s strani naročnika
Boris BRIŠKI, univ.dipl.inž.arh.
imenovan s strani naročnika
Stojan SKALICKY, univ.dipl.inž.arh.
imenovan s strani ZAPS
prof. dr. Ana KUČAN, univ.dipl.inž.kraj.arh.
imenovana s strani ZAPS
Namestnika članov:
Drago BANOVIČ
imenovan s strani naročnika
Tomaž ČELIGOJ, univ.dipl.inž.arh.
imenovan s strani ZAPS

Poročevalca:
Tadej ŽAUCER, univ.dipl.inž.arh.
Marjeta FENDRE, univ.dipl.inž.arh.

Izvedenec:
Boris VIČIČ, univ.dipl.arheolog

Skrbnica natečaja:
Špela BEVC, univ.dipl.inž.arh.

Plakati

Avtorji:

Ravnikar Potokar arhitekturni biro d.o.o.
Ajdin Bajrovič abs.arh.
Mateja Šetina abs.arh.
Špela Kuhar u.d.i.a.
Robert Potokar u.d.i.a.

Sodelujoči:

Martin Kruh štud.arh.
Tibor Toplek u.d.i.a.

Konzultanti:
za statiko: Vilko Šuligoj u.d.i.g.
za strojne instalacije: Simon Furlan u.d.i.s.
za bazensko tehniko: Peter Habjan u.d.i.a.
za gostinsko tehnologijo: Gregor Dojer u.d.i.a.
za promet: Gašper Janežič gr.t.

Insert iz poročila komisije:

Elaborat št. 28 odlikuje izvirna prostorska zasnova objekta. Zasnova objekta ne gradi samo na obstoječi zasnovi kopališča, ampak ga nadgradi. Nadgradi v smislu ohranjanja prvin obstoječega kopališča Kolezija kot je: osna zasnova z vhodnim predprostorom, centralna recepcija, paviljonski tip objekta, zasnova odprtega zelenega prostora ter nadgradnji le teh s postavitvijo objekta ob Gundulićevo ulico. Na ta način je omogočena umestitev mnogo večjega objekta in obenem ohranitev čim večjega odprtega, osončenega prostora južno od objekta do Gradaščice.

Urbanistično umestitev kopališča sledi geometriji obstoječe ulične mreže in Gradaščici. Nov objekt kopališča skupaj z objektom Kemijskega inštituta tvori ulični niz, ki se ob glavnem vhodu v kopališče spremeni v trg. Tako odprt kot zaprt bazen sta neposredno povezana z območjem Gradaščice. Arhitekturno je objekt zasnovan sodobno, kot niz čistih volumnov nadstropnega dela, ki se dvignejo iz horizontalne plošče, lebdeče na transparentnem pritličju.

Programske zahteve so po vsebinah programov in zahtevanih kvadraturah izpolnjene. Komunikacije so jasne in pregledne. Programi so medsebojno zelo dobro povezani. Krajinska ureditev je nova, vendar ohranja večino obstoječega drevja. Prostor odpre proti Gradaščici in ohranja zveznost odprtega prostora. Kakovost elaborata je odprtost letnega bazena, ki ga obdaja zelenje, s čimer povzema pomembno značilnost nekdanjega kopališča Kolezija. Odlikuje ga diskretno umeščanje programskih elementov pod obdajajoče drevje. Površine za igro z žogo umesti v ohranjeni borov gozdiček in prostore za mirno druženje v senci na vzhodni del zemljišča, s čimer zagotovi smiselno programsko členitev prostora, ki je osredotočena na dogajanje ob letnem bazenu.

Pomembna kakovost predlagane rešitve je vhodni trg. Zaradi naštetega je elaboratu podeljena prva nagrada. Komisija priporoča avtorjem, da posvetijo več pozornosti oblikovanju stika vzhodnega dela stavbe (ploščadi notranjega bazena) z odprtim prostorom.

Plakati

Avtorji:

Lena Krušec u.d.i.a.
doc. mag. Tomaž Krušec u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Elaborat sodijo v skupino, ki opušča historično zasnovo in jo nadomesti z novo kvaliteto, s kompaktno paviljonsko zasnovano arhitekturo, umeščeno ob Gundulićevo ulico in bazeni v osrednjem delu. Na južni strani se ustvarja velik, kontinuiran odprt obbazenski prostor ob Gradaščici. Povezan je s športnimi površinami na severni strani in tako ustvarja enovit ozelenjen kopališki ambient. Stavbni volumen pokritega bazena je navezan na obulični del in osno povezan z odprtim bazenom. Že izoblikovane, historične prostorske geometrije so uspešno vključene v novo prostorsko zasnovo.
Uvoz v racionalne kletne prostore je pod ozelenjeno pokrito rampo na JZ vogalu območja ob Gradaščici, kar je manj primerno. Glavni vhod je z Gunduličeve ulice, prek imenitno zasnovanega predprostora. Paviljonska zasnova stavb je dosežena s transparentnimi pritličji, ki v vseh smereh ohranjajo poglede na krajinsko ureditev kopališča. Pokrit bazen je umaknjen od odprtega, tako da je osenčena le vezna ploščad. Zaradi tega odmika pa se zunanji bazen preveč približa obvodnemu prostoru. Javna pot ob Gradaščici je oblikovana s stopničasto ureditvijo severne brežine. Funkcionalne povezave so jasne in logične. Pokriti bazen se s treh strani odpira v kopališki ambient. Interier je subtilno oblikovan s členjenjem fasadne opne.
Programske zahteve so po vsebinah programov in zahtevanih kvadraturah izpolnjene. Komunikacije so jasne in pregledne. Programi so medsebojno dobro povezani. Krajinska ureditev elaborata izkazuje dobro povezanost z arhitekturo objekta, tako na severu z oblikovanjem manjšega vstopnega trga, kot na jugu z neposrednim stikom obeh bazenov s kopališkim parkom. Programsko intenzivnejši del ureditve na severu se preko otrokom namenjenih manjših bazenov izteče v mirno območje ob Gradaščici in zaključi v smiselno ohranjenem borovem gozdičku kot mirnejši coni. Elaborat odlikujejo neposredna
povezanost bazenov z zunanjim prostorom, smiselna zveznost in členjenost odprtih površin in ustrezno razmerje med pozidanim in odprtim prostorom, s čimer oživlja značilnost nekdanjega kopališča.
Zaradi ustreznega koncepta ohranjanja kar največ zunanjih površin in vrste zanimivih rešitev je elaboratu podeljena druga nagrada.

Plakati

Avtorji:

Mojca Gregorski, u.d.i.a.
Miha Kajzelj, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Projekt ob spoštovanju obstoječe kopališke osno zasnovane prostorske zasnove in celo nekaterih njenih fizičnih delov, novo funkcijo kompleksnejšega programa postavi pravokotno. Vhodna partija je z nekoliko umaknjenim vhodom umeščena v os nasproti situiranega instituta ob Gunduličevi ulici. Tu je z obeh strani koncentriran ves vhodni spremljajoči program, ki se nato odpira proti zahodu v zaprt bazen s svojim spremljajočim programom na jugu, kot tudi neposredno na odprti bazen, ki je postavljen vzhodno, na obstoječo lokacijo. Zaprt bazen se odpira dvosmerno, proti zahodu na borov gozdiček, proti vzhodu na odprt bazen. Proti jugu in Gradaščici zaprti bazen zastira sklop savn, kar je manj uspešno.
Projekt odlikuje dosledno, funkcionalno in hkrati obiskovalcu pregledno organiziran razpored posameznih prostorov. Programske zahteve so po vsebinah programov in zahtevanih kvadraturah izpolnjene. Orientacija in preglednost komunikacij med programskimi sklopi je odlična.
Restavracija, dostopna le notranjim gostom kopališča, je umeščena ob zunanji bazen, žal nekoliko odmaknjena od notranjega, vendar s tem prostorom v dobri funkcionalni povezavi in vizualnem kontaktu.
Dovoz dostava in intervence sta korektno umaknjena vzhodno od vhoda ob Gunduličevi cesti. Pri projektu je komisija opazila dosledno a nekoliko togo in shematično oblikovanje volumnov in kasneje detajlov fasad, zasnova celote bi namreč dopustila prožnejši odziv danemu prostoru.
Prometno se sklop napaja iz uvozne rampe na južnem delu Hajdrihove ulice, primerno odmaknjen od pogledov obiskovalcev.
Nosilno konstrukcijo večine kompleksa predstavlja sistem armirano betonskih sten oziroma stebrov in plošč. Nad bazensko dvorano in športnim mostnim traktom je zasnovana konstrukcij suhomontažnih lesenih nosilcev. Energetski sistem kompleksa je zgledno rešen.
Projekt s svojo kompaktno zasnovo pušča velik del zelenih površin odprtih in jih smotrno izkorišča. Krajinska ureditev je zvezna, vendar je nekdanji vstopni del – borov gozdiček, ki ga elaborat ohranja – odrezan od zasnove, s tem pa je njen uporabni potencial zmanjšan. Kljub temu zasnovo odlikujeta predvsem povezanost z arhitekturo in smiselna členjenost na programske enote. Zaradi pomika proti vzhodu je odprti bazen porinjen ob sam rob zemljišča, kar zmanjšuje dejansko prehodnost odprtega prostora, čeprav omogoča njegovo vizualno zveznost prek bazena. Zaradi vseh navedenih kvalitet je ocenjevalna komisija natečajnemu elaboratu prisodila povišano priznanje.

Plakati

Avtorji:

Marja Gazvoda, abs.k.a.
Urša Habič, abs.k.a.
Aleksander Lužnik, u.d.i.a.
Ana Ocvirk, u.d.i.a.
Monika Fink – Serša, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Avtorji elaborata št. 17 opisujejo zasnovo objekta kot paviljona v zelenju, ki ločuje urbani prostor od kopališča in reke, hkrati pa transparentno pritličje našteto povezuje. Gre za robno (ob Gunduličevi ulici) zasnovan objekt, ki svojo kompaktno, vzdolžno zasnovo združuje programe kopališča v pritličju in nadstropju ter se razširi proti jugu zgolj toliko, da
obrobi oz. pokrije zimski bazen.
Spretna vzdolžna razporeditev programskih sklopov objekt vzdolž Gunduličeve ulice, vključno s podzemnimi garažami, osna namestitev pokritega in odprtega olimpijskega bazena južneje, ter vzpostavitev tretje, z bazenoma vzporedne vzdolžne osi zelenja (vzhod zahod), uvršča elaborat, glede ohranitve zelenih površin skupaj z drevjem, na najvišje mesto. Odprtost pokritega bazena na vzhod, jug in zahod, linearna, široka linija zelenih površin, ki jih omejuje obrežje Gradaščice, njihova prepletenost z ob bazenskimi in rekreacijskimi površinami, so nedvomno kvalitetni prispevek k rešitvi naloge.
Jasna tlorisna zasnova objekta z atraktivno nameščenim vhodom (v izteku Hajdrihove ulice) ter dobro speljanimi komunikacijami (funkcionalna in racionalna razločitev dostopov do letnega in zimskega bazena) so prvine, ki dodatno nakazujejo kvalitetno celovitost projekta. Diskretna namestitev ramp do podzemnih garaž, v bližini križišča Hajdrihove in Gunduličeve ulice, žal zmanjšuje celovitost borovega gozdiča na zahodnemu robu zemljišča.
Z zasnovo objekta vzdolž Gunduličeve ulice se, kljub naglašeni transparentnosti pritličja, zmanjšuje značilna odprtost kopališča Kolezija na vse strani, tudi proti ulici. Zaprtost z ulične strani dodatno poudarja linearno oblikovana severna fasada objekta.
Objekt je zasnovan racionalno, konstrukcijsko in energetsko učinkovito.
Programske zahteve so po vsebinah programov in zahtevanih kvadraturah izpolnjene.
Komunikacije so zelo jasne in pregledne, programi medsebojno dobro povezani. Krajinsko ureditev odlikuje smiselna navezanost na arhitekturo, kar ima za posledico medsebojno spajanje odprtih in polodprtih prostorov. Zasnova je likovno diskretna, vendar izkazuje posebno pozornost oblikovanju podprostorov za raznolike potrebe uporabnikov.
Na jug, ob Gradaščico, umesti sončne ploščadi, ki omogočajo umik od intenzivnega dogajanja ob bazenu in nudijo senco, na severu pa naniza programsko intenzivne prostore, ki se navezujejo na paviljonski del objekta. Zasaditveni koncept je zanimiv, vendar nekoliko nedodelan.
Jasna zasnova objekta, dobra izkoriščenost zunanjih površin vzdolž celotnega kompleksa, uspešna povezava zelenih in rekreacijskih površin, njihova odprtost proti jugu, Gradaščici, so kvalitete, ki uvrščajo projekt med uspešne rešitve, zato mu komisija podeli povišano priznanje.

Plakati

Avtorji:

Aleš Vodopivec u.d.i.a.
Benjamin Hafner u.d.i.a.
Martin Pelcel štud.arh.

Insert iz poročila komisije:

Projekt ima jasno zasnovo. Pritličen kopališki objekt se razteza vzdolž Gunduličeve ulice, pri čemer ob njej ohranja ožji pas zelenja. Proti Gradaščici sledi kopalna ploščad z odprtim bazenom ter nadalje pas dreves z vmesnimi ležalnimi ploščadmi. Z odmikom od Gunduličeve in relativno nizkim objektom poskuša ohranjati enoten zelen izgled lokacije.
Pri tem bi se posamezni notranji programi proti Gunduličevi lahko odprli in s tem zmanjšali togost objekta.
Projekt vzpostavlja zanimive ambiente zaprtih in odprtih programov, pri čemer gradi na jasni programski shemi z zaključenimi programskimi sklopi. Zanimiva, a funkcionalno vprašljiva je tudi osrednja komunikacija. Ta poteka v kletni etaži med odprtim bazenom
(zastekljena stena) in zaključenimi notranjimi programskimi sklopi. S tem uvaja nove kvalitete sicer izključno funkcionalnega elementa objekta ter hkrati čitljivo vodi do posameznih programskih sklopov. Takšna zasnova osrednje komunikacije pa je morda za uporabnike funkcionalno manj prijazna. Komunikacije so sicer jasne in pregledne. Programske zahteve so po vsebinah programov in zahtevanih kvadraturah izpolnjene.
Restavracija je v ločenem paviljonu vzhodno od osrednjega objekta in ima tudi samostojen vhod. Ločenost restavracije od ostalih programov je v s smisla uporabnosti slabša. Oblikovanje objektov poudarja duh kopališkega kompleksa. Celoten kompleks je pri tem zelo introvertiran in gradi na kvalitetnih mikro ambientih znotraj celote: vhodni gozdič,
odprti bazen, športna igrišča, zaprti bazen, restavracija. Ob tem je zanimiv tudi motiv notranjih atrijev na katere se odpirajo posamezni programi. Krajinska ureditev je reducirana na kompaktni rob, razširi se samo na mestu borovega gozdiča, kamor umesti površine za igre z žogo. Večina prostora je pozidanega, zato elaborat za zunanje površine izrablja tudi streho objekta. Z oblikovanjem prostorov savn povzema nekdanji vzorec ploščadi za sončenje in na tem mestu ustvari zanimiv preplet
notranjega in zunanjega prostora. Uspešno reinterpretira duh obstoječega kopališča z ohranjanjem konteksta kopališča v zelenju ter enotnosti zelenega ambienta v širšem prostoru. Zaradi tega je ocenjevalna komisija natečajnemu elaboratu prisodila povišano priznanje.

Plakati

Avtorji:

Barbara Debevec u.d.i.a.
Lara Melon u.d.i.a.
Jure Melon u.d.i.a.
Bernard Podboj u.d.i.a.
Damjan Černe u.d.i.k.a.

Insert iz poročila komisije:

Projekt odlikuje jasen koncept paviljonske obzidave Gunduličeve ulice, členjene z zelenimi atriji in poudarjeno ohranjanje in oblikovanje zunanjih ozelenjenih površin. Posebno kakovostna je rešitev stika obbazenskega prostora na južnem delu in zveznost zelenega prostora severno od objekta strojnice do objekta na vstopni poziciji na zahodnem delu. Berljivo in uspešno so grupirani programski sklopi v kontekstu nepozidanega prostora. Manj primerna je prekinitev ozelenjenega zunanjega prostora ob Gradaščici z novim objektom na mestu obstoječega in pozidava SZ vogala za sicer atraktivno pozicijo
gostinskega lokala. Manj ustrezna je poglobitev zimskega bazena in posledično slab stik s sicer vzpostavljeno zeleno okolico. Glede na členitev programa po paviljonskih krilih in etažah so tudi povezave programov manj funkcionalne. Elaborat z umestitvijo uvoznih
ramp posega v prostor Gunduličeve ulice, kar je neustrezno.
Celotno prostorsko zasnovo odlikuje dobra strukturna in programska povezanost objekta in zunanje ureditve. Slednja je programsko smiselno členjena in ustvarja zanimivo zaporedje prostorov od mirnejših ob bazenu do bolj živahnih na vzhodnem delu, vendar je likovno preveč intenzivna. Pomembna kakovost elaborata je obravnava prostora savn, saj omogoči poglede v »skrite vrtove« in hiter stik z bazeni. Strukturna organizacija prostora savn in vhodnega dela je tudi pomembna navezava na dediščino nekdanje Kolezije.
Programske zahteve so po vsebinah programov in zahtevanih kvadraturah izpolnjene. Komunikacije so jasne in pregledne, dolga pot od garderob do notranjega bazena. Nekatere programske rešitve so inovativne in prijazne za uporabnike. Zaradi naštetega je ocenjevalna komisija natečajnemu elaboratu prisodila povišano priznanje.