Šolski center Slovenj Gradec

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, projektni, odprti, anonimni, enostopenjski, arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za objekt Šolski center Slovenj Gradec.

Predmet natečaja:
Predmet natečaja je arhitekturno-urbanistična rešitev območja, kjer je predvidena gradnja novih prostorov Šolskega centra Slovenj Gradec. Območje obdelave je umeščeno med obstoječe prostore Šolskega centra Slovenj Gradec na Koroški 11 in Celjsko cesto, zaznamujeta pa ga brežina in potok, ki je delno kanaliziran. Načrtovani objekt bo namenjen izvajanju programov Srednje zdravstvene šole (8 oddelkov) in Srednje gostinsko turistične in lesarske šole (15 oddelkov). Z rešitvijo je treba zagotoviti ustrezne prostorske pogoje za izvajanje izmenskega pouka, upoštevajoč sodobne metode dela in razvoj učne tehnologije. Zaradi vključevanja v širšo celoto Šolskega centra Slovenj Gradec je treba načrtovani objekt skrbno umestiti v prostor ter predvideti ustrezno vsebinsko in prostorsko navezavo na obstoječe objekte. Zasnova zunanje ureditve naj povezuje arhitekturo, prometne in druge odprte površine v smiselno celoto. Za natečajnike bo organiziran ogled lokacije, ki bo v torek 6. decembra 2011, ob 13. uri v prostorih Šolskega centra Slovenj Gradec, na Koroški cesti 11, v Slovenj Gradcu.

Naročnik: Ministrstvo za šolstvo in šport
Rok oddaje: 17.2.2012 00:00:00
Zaključno poročilo komisije: 11.4.2012 15:25:05

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik:
Boris BRIŠKI, univ.dipl.inž.arh.

Namestnica predsednika:
Suzana KORUN, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Člani:
Vlado KRAJCAR, univ.dipl.inž.arh.
dr. Andreja ZAPUŠEK ČERNE, univ.dipl.inž.kraj.arh.
mag. Gabrijela KOTNIK, univ.dipl.ekon.
Rozalija LUŽNIK, univ.dipl.inž.arh.
Primož PRAPER, univ.dipl.grad.inž.

Namestnika članov:
Mojca GREGORSKI, univ.dipl.inž.arh.
Blaž ŠUŠEL,univ.dipl.psih.

Poročevalec A:
Damjan KMETIČ, univ.dipl.inž.arh.

Poročevalka KA:
Tanja MALJEVAC, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Izvedenec:
Ivan ŠKODNIK, univ.dipl.inž.les.

Skrbnica natečaja:
Polona MARINČEK

30. 5. 2012

Sporočilo za javnost

Natečajnike obveščamo, da je natečaj zaključen. Natečajnike pozivamo, da v skladu z rezultatom natečaja izpolnijo avtorsko pogodbo, priloženo natečajnim pogojem, in jo pošljejo na naslov Zbornice. Višine nagrad in priznanj so navedene v zaključnem poročilu. Odškodnine se glede na število udeležencev izplačujejo v višini 276,90 EUR bruto bruto. Hkrati natečajnike obveščamo, da smo pričeli z vračanjem natečajnega gradiva. Pred prevzemom sporočite na e-naslov natecaji@zaps.si šifro elaborata. V skladu z natečajnimi pogoji po 30. dneh po zaključku natečaja Zbornica za elaborate ne odgovarja več.

24. 4. 2011

Vabilo na razstavo

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Šolski center Slovenj Gradec z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije vabijo na otvoritev razstave natečajnih rešitev. Otvoritev bo v torek, 24.4.2011, ob 17.00 uri v prostorih Mladinskega kulturnega centra v Slovenj Gradcu, Ozare 18, Slovenj Gradec. Razstava bo odprta do vključno 7.5.2012, vsak dan od 8.00 do 19.00 ure.

Plakati

Avtorji:

prof. dr. Aleš Vodopivec, u.d.i.a

Klara Bohinc

Matej Delak, u.d.i.a

Gašper Fabjan

Ajda Fortuna

Gašper Medvešek, u.d.i.a

Uroš Razpet, u.d.i.a, MBA

Jernej Myint

arhitekturni biro Plan B d.o.o.

Insert iz poročila komisije:

Urbanistična zasnova se navezuje na šolsko os, ki jo podaljša v zaokrožen in kakovostno oblikovan javni odprti prostor, vhodno ploščad pred šolo in v podaljšku, pred telovadnico. Prepričljiva je lahkotna umestitev z odprtimi vizurami in neagresivno višinsko regulacijo.

Elaborat najuspešnejše rešuje umestitev relativno zahtevnega in obsežnega programa na občutljivi kontakt urbanega in narave v mestu. Rešitev je prepričljiva v horizontalnem členjenju stavbne mase in zamiku etaž, kar optično zmanjša objekt. Kljub kompleksnemu programu, nedefiniranim geometrijam konteksta in zahtevnim robnim pogojem uspe zasnovati enostaven in jasno definiran objekt.

Program je razdeljen na dve stavbni masi: šolo, ki je locirana pred potokom, in telovadnico, ki je za potokom in je potisnjena v hrib, tako da povzema smeri obstoječe šole na hribu. S takšno umestitvijo je ob potoku ustvarjen kakovosten zunanji prostor

lijakaste oblike, ki je zračen in odprt, zadržano oblikovan brez pretiranih regulacij in drugih posegov.

V zasnovi so prometne površine s parkirišči ustrezno ločene od površin, namenjenih pešcem. Vstopna ploščad ima na ta način dane predpogoje, da »zaživi« kot šolski prireditveni prostor, v popoldanskem času pa tudi kot površina za urbane športe. V nasprotju s tlakovano, urbano zasnovano vstopno ploščadjo, je prostor ob Homšnici intimnejši, prevladujejo naravni elementi. Programi, kot so na primer forma viva lesarskih izdelkov in zeliščni vrtovi, nakazujejo možnost vzdrževanja odprtega prostora z rabo, podpirajo pa tudi koncept Zdrave šole. Brežino Štibuha dopolnjuje amfiteater, s katerega so omogočeni dolgi pogledi proti potoku in ureditvam ob njem.

Prostorska in funkcionalna zasnova stavbe šole sledi na eni strani geometriji obstoječih objektov ob Celjski cesti, na drugi strani geometriji naravnega zaledja in potoka, s čimer ustvari obliko razprtih kril učilnic z osrednjim večetažnim prostorom. Vsebinski sklopi

ločenih in skupnih prostorov dveh šol so jasno in smotrno razporejeni. Premostitev potoka je primerno kratka, nadaljevanje komunikacije do obstoječe šole je vgrajeno v stavbno maso telovadnice. Fasadna ploskev zadnje etaže (P+3) je potisnjena v

notranjost objekta, s čimer se optično zniža višina objekta.

Kljub dejstvu, da je elaborat ocenjen kot najboljša osnova za pripravo končne rešitve šolskega centra in izdelavo projektne dokumentacije, je komisija podala vrsto pripomb na posamezne sklope, zlasti s funkcionalnega, uporabniškega in vzdrževalnega vidika ter zavezuje izdelovalca projektne dokumentacije k tesnem sodelovanju z bodočimi uporabniki in investitorjem ter k upoštevanju pripomb in priporočil. Poglavitni dvom komisije je bil izkazan pri tehtanju uspešnosti rešitve osrednjega prostora. Člani žirije so izrazili nekaj pomislekov in zadržkov, kot so:

• kljub relativni razkošnosti prostora, je funkcionalna zasnova ostala (dvo) koridorska, potrebno bi bilo oblikovati razširitve komunikacij in prostore za zadrževanje in komunikacijo dijakov;

• rešitev z izvedbo strešne svetlobe je preobsežna, neracionalna, potencialno nevarna za pregrevanje in problematiko snega, posledično tehnično zahtevna.

Potrebno je zmanjšati obseg, poskrbeti za ustrezno senčenje ali uporabiti »shed« rešitve brez horizontalnih zasteklitev;

• komisija je ocenila odvzemanje naravne svetlobe hodnikom, ki mejijo na fasadni ovoj zaradi »formalističnih« vzgibov kot nedosledno in neprepričljivo;

• pomanjkljivo so izkoriščene možnosti za družabni prostor v etažah, npr. trikotni izrezi v špici.

Podane so še sledeče pripombe in priporočila:

• lokacija kuhinje in učilnice strežbe v etaži P+3 je neustrezna, ta sklop je potrebno prestaviti (spustiti) v pritličje in ustrezno navezati na razdelilno kuhinjo in jedilnico;

• rešitev amfiteatralne učilnice je prostorsko atraktivna, a za vsakodnevno rabo nefunkcionalna. Tribune sicer lahko ostanejo del večnamenskega prostora, amfiteatralno učilnico je potrebno prestaviti, na primer v SV krilo pritličja in kleti ter s tem ustvariti ustrezne pogoje za delovanje (zapiranje, osvetljevanje);

• potrebno je poiskati rešitev, ki bo bolj neposredno povezala sicer ustrezno lociran povezovalni hodnik nad potokom, s stopniščem in avlo v pritličju;

• točka navezave hodnika na obstoječo šolo mora biti na nivoju pritličja, rešitev mora omogočati prehod gibalno oviranim osebam;

• smiselno bi bilo pretehtati rešitev, ki so se je posluževali drugi elaborati in sicer namestitev garderob v kletno etažo in s tem sprostitev prostora v pritličju;

• komisija je imela pripombo na zajezitev izteka ploščadi proti telovadnici s prostorom garderobe v J vogalu pritličja šole in predlaga večjo odprtost na tem mestu.

• vhod za zunanje obiskovalce v telovadnico je treba bolj razločno in neposredno navezati na »šolsko os«.

• ploščad pred telovadnico naj bo ustrezno tlakovana z namenom, da bo omogočeno zadrževanje večjega števila ljudi v odprtem prostoru v času prireditev.

Komisija je ocenila, da je kljub izpostavljenim pomislekom, prostorska zasnova elaborata dovolj odprta in fleksibilna, da so dopolnitve možne, enostavne in ne vplivajo bistveno na celovitost rešitve ter mu je podelila znižano 1. nagrado.

Plakati

Avtorji:

Matej Vozlič, u.d.i.a

Vesna Vozlič Košir, u.d.i.a

Sodelujoči:

Klemen Rogelj, stud.arh.
Luka Vozlič, stud.soc.
Petra Sajovic, stud.arh.
Rok Kete, stud.arh.

Insert iz poročila komisije:

Avtorji Gosposvetsko cesto prepoznavajo kot šolsko os, ki naj s povezavo novih objektov postane še kakovostnejša prvina v mestnem tkivu Slovenj Gradca. Z namestitvijo objekta srednjih šol ob in delno na šolsko os ter z ureditvijo dostopa do šole, šolsko os podaljšujejo do potoka Homšnice ter jo zaključujejo s telovadnico, ki je nameščena ob levemu bregu potoka in delno vkopana v brežino Štibuha.

Triladijska zasnova šolskega objekta, postavljenega pravokotno na šolsko os, z obojestranskim nizanjem učilnic ob vzdolžnemu hodniku, je kompaktna in racionalna. Skoraj vzporedno s šolsko stavbo je na drugi strani potoka postavljena telovadnica, oblikovana z namero zaključne partije spodnjega dela šolske osi. Takšna umestitev in razporeditev novih gradbenih volumnov v prostoru vzpostavlja jasnost komunikacij in dostopov ter nove možnosti izrabe prostih površin vzdolž potoka kot površin za rekreacijo, žal nekoliko okrnjenih zaradi majhne odmaknjenost gradbene linije telovadnice od brežine potoka.

Jasna tlorisna zasnova šolskega objekta, z dobro nameščenim glavnim vhodom, odprtim pritličjem, dobro rešenim tehničnim dostopom, logičnim in preglednim nizanjem programskih sklopov po etažah, z dinamičnimi smernimi poudarki, izhajajočimi iz

urbanističnih premis, s prepoznavno šolsko oblikovano fasado so prvine, ki odslikavajo kakovost projekta.

Lokacija telovadnice omogoča členjeno, razmeroma kratko mostovno povezavo do obstoječe šolske stavbe na Štibuhu.

Kot manj primerno komisija ocenjuje nizanje parkirnih površin v območju šolske osi, torej pristopni del k objektu ter nizek prehod pod šolsko stavbo v nivoju pritličja, ki preko razširjene brvi vodi do telovadnice.

Skeletna konstrukcija sicer omogoča fleksibilnost prostorov, hkrati pa, zlasti v učilnicah in v pritlični osrednji avli, zmanjšuje njihovo uporabnost. Namestitev oz. nenamestitev požarnih stopnic in slaba izvedba internih stopnic med pritličjem in prvim nadstropjem dodatno slabi funkcionalno neokrnjenost zasnove.

Zadrževanje v odprtem prostoru je omogočeno znotraj treh programskih območij: na stopnicah ob potoku, v zunanjem fitnesu in na letnem vrtu, ki predstavlja podaljšek terase v odprti prostor. Urejanje brežin potoka s predlaganimi stopnicami je manj ustrezno,

saj otežuje možnost preoblikovanja struge potoka v doživljajsko pestrejše in biotsko raznovrstnejše prizorišče.

Rešitev prinaša racionalno prostorsko umestitev šole in telovadnice, z jasno, preprosto in kompaktno zasnovo, ki pa je hkrati tudi omejujoča (koridorni sistem, hodniki).

Plakati

Avtorji:

dr. Jaka Bežan, u.d.i.a.
sodelavec: Klemen Podjed, štud.arh.

Insert iz poročila komisije:

Objekt se z vidika postavitve stavbnih mas v prostor uvršča med uspešnejše elaborate, saj program razmesti v dva ločena volumna. Pet etažno šolsko poslopje (klet, pritličje in tri etaže) pred potokom je oblikovano kot kompaktna stavbna masa, z jasno nakazanim vhodom in enakomerno členjeno fasado. Delno vkopana, dobro osvetljena telovadnica povzema geometrijo šolskega centra, zato se med objektom in potokom oblikuje odprt predprostor, ki je v projektu dodatno poudarjen s terasami za javno uporabo.

Z vidika urbanistične umestitve elaborat prepozna šolsko os, ki se mimo, oziroma skozi šolski objekt izteče v predprostor telovadnice. Šolska os se nadaljuje pod objektom, ki ima na tem delu primerno višino. V primerjavi s projekti, ki os podaljšujejo pod konzolo ali previsom, je tukaj prehod manj primeren, saj ohranja vtis prehoda “skozi “objekt. Kot slabše je ocenjena tudi geometrija šolskega objekta, ki ni pravokotna na šolsko os, kar je moteče za percepcijo iz smeri mesta, kot tudi vertikalna členjenost fasade, ki optično povečuje stavbno maso.

Organizacija znotraj objekta je racionalna in ločuje programe po etažah. Visoko pritličje z medetažo je namenjeno skupnim programom, ki jih uporabljajo vsi dijaki in zunanji uporabniki v času izven šolskih dejavnosti: avla, večnamenski prostor, amfiteatralna predavalnica. Ozka dvoetažna avla, ki povezuje vhodno del in ostale programe, se odpira proti potoku in kljub enostavni tlorisni organizaciji ponuja prostorsko in doživljajsko bogat prostor. Razporeditev učilnic v nadstropjih je jasna in enostavna, z dvostransko orientacijo in vmesnim hodnikom, kar rezultira v kompaktnosti in zasnovi ozkega objekta. Takšna koridorska zasnova je z vidika sodobnih učnih procesov manj primerna, elaborat namreč ne predvideva nobenih dodatnih izmikov znotraj poteze komunikacij.

Rešitev se pri načrtovanju odprtega prostora uvršča med tiste elaborate, ki so zasnovali funkcionalno raznolike zunanje površine (vstopni trg, šolsko dvorišče in šolski vrt, amfiteater in pešpot na planoto), ki omogočajo zadrževanje večjega števila ljudi. Avtorji posebno pozornost posvečajo oblikovanju odprtega prostora, ki ga delijo na štiri programske in oblikovne cone: vhodni trg, ježa in obvodni prostor, gozdni rob Štibuha na stiku z novogradnjo in gozdni rob planote v delu brez pozidav.

Jedilnica se odpira v eksterier s šolskim dvoriščem, ki ga členijo linijsko razmeščeni sedalni elementi in zasaditve. Iz zasnove oziroma opisov ni razvidno, kako je zasnovan naravni amfiteater ob Homšnici, ki se navezuje na šolski vrt. Med ambientoma so predvideni linijsko razmeščeni sedalni elementi, poteza pa je dodatno poudarjena z linijsko zasaditvijo, ki pa deluje v obvodnem prostoru nekoliko tuje. Predviden je dostop do strehe telovadnice, ki deluje kot razgledišče in nudi kakovostne poglede proti zaledju.

Elaborat kljub kompleksnemu programu in raznolikim kontekstualnim parametrom uspe oblikovati kompakten objekt in organizirati program v jasnem in enostavnem konceptu, katerega rezultat je dobra funkcionalna organizacija šole, vezana na primerno zasnovan odprti prostor. Elaborat dosledno rešuje vse sklope projekta, od urbanistične rešitve, arhitekturne zasnove, funkcionalne organizacije do konstrukcijske zasnove, tehničnih rešitev in ekonomskih parametrov gradnje. V ekonomskem smislu je med tistimi, ki omogočajo enostavno gradnjo in ekonomsko optimalno investicijo.

Plakati

Avtorji:

Maruša Zorec, u.d.i.a.

Uroš Rustja, u.d.i.a.

Vizualizacija:
Mark Koritnik, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Ana Golmajer, štud.arh.
Samantha Vuk, štud.arh.

Anže Grubelnik, štud.arh.

Martina Tepina, u.d.i.a.

Krajinska arhitektura:
Luka Javornik, u.d.i.k.a.

Akka d.o.o.

Konzultanti:

Konstrukcija:

Bruno Dujič, u.d.i.g.r. (CBD d.o.o.)

Strojne instalacije:

Matej Kramar, u.d.i.s.t.r. (Reing d.o.o.)

Insert iz poročila komisije:

Elaborat združuje ves program na enem mestu, zato da na drugi strani potoka ustvari antipod – odprt naravni ambient. Rešitev je ambiciozna, drugačna od vseh ostalih, problematiko stavbne mase rešuje tako, da jo razbije na manjše sklope – oblikovani so trije kubusi, ki ležijo na podstavku iz kletne in pritlične etaže. Program je ustrezno razporejen, učilnice so primernih razmerij, fasade so skladne, izgled objekta in prikazi so atraktivni. Rešitev je napredna pri uporabi naravnih gradiv.

Elaborat zaostaja pri merilih kot so: racionalnost, obseg fasadnih površin, presežek površin in faktor oblike. Komisija je ugotovila še vrsto pomanjkljivosti: slab iztek ploščadi za pešce, mimo šole, oporni zid na sami parcelni meji; lokacija učilnic ob telovadnici, premajhni odmiki med lamelami in štiri slepe učilnice, delno enostranski hodniki, neustrezne poti dostave, neustrezne funkcionalne poti razdelilne kuhinje, prostor za parkiranje pod objektom, ki se odpira proti odprtemu prostoru, stopnice iz garderob v telovadnico; globina kleti – dve kletni etaži, izjemna zahtevnost konstrukcijske rešitve, zelo dolga povezava med šolami.

Zasnova krajine izhaja iz koncepta linearno členjenega prostora (Štibuh, Homšnica), na katerega se vpenjajo javni prostori, ki potekajo vzdolž šolske osi. Ti javni prostori so vstopna ploščad, ploščad s sedalnimi elementi ob objektu, ki nudi poglede proti potoku in Štibuhu ter ureditev z ribnikom, v vlogi stopnjevanja doživljajske vrednosti prostora. Predvideno je delno preoblikovanje struge potoka z namenom stopnjevanja biotske in doživljajske pestrosti prostora. Dostop do obstoječe šole je omogočen po poti, ki preči Štibuh. Ureditev je smiselno vpeta v sistem obstoječih povezav in soustvarja privlačen šolski, pa tudi mestni ambient.

Plakati

Avtorji:

prof. Jurij Kobe, u.d.i.a.

asist. Rok Žnidaršič, u.d.i.a.

Katarina Čakš, abs. arh.

Andraž Keršič, štud. arh.

Alja Košir, štud. arh.

Aljoša Lipolt, štud. arh.

Lucija Penko, štud. arh.

Insert iz poročila komisije:

Med L tipologijami urbanističnih zasnov oziroma med postavitvami, ki pozidajo tudi del parcele ob šolski osi, je elaborat 41 najboljši, saj uspe zasnovati sodoben šolski objekt s kvalitetno notranjo organizacijo in smiselnimi urbanističnimi prvinami. Šolski objekt in telovadnica sta umeščena na vzhodnem robu parcele, v volumnu, ki je sestavljen iz višje lamele v šolski osi in nižjega kompaktnega volumna na ostalem delu parcele.

Avtorji šolsko os poudarijo s pozidavo novega ozkega volumna ter vrzel v Celjski ulici zapolnijo z novo stavbno maso, kar je komisija prepoznala kot kakovosten, nekoliko drugačen pristop. Peš dostop ob lameli in povezava skozi objekt sta manj prepričljiva, saj se vizualno os zaključi na steklih objekta.

Funkcionalna organizacija objekta je kakovostno rešena, kljub temu, da programe deli po etažah, ohranja njihovo povezanost. V kleti so umeščeni športni programi, gospodarski prostori in garderobe, v pritličju avla, jedilnica in večnamenski prostor, ki se odpira v atrij in preko odprtega stopnišča povezuje z garderobami v kleti. V vzhodnem traktu so v pritličju še specialistične učilnice SGLTŠ. Osrednji skupni prostor Z objekta poteka tudi vertikalno preko odprtih stopnišč in atrijskega prostora, okrog katerega so organizirani hodniki. Iz pritličja poteka povezovalni hodnik, na katerega se pripne samostojna amfiteatralna učilnica na ježi. V nadstropjih so ostale učilnice s spremljajočimi prostori obeh šol.

Komisija je bila kritična do obsega pozidanosti in posledično do pomanjkanja zunanjih površin, manj primerna je tudi zunanja pot ob južni fasadi, ki v prostoru ustvarja občutek dolgega zidu. V notranji organizaciji je projekt najmanj dosleden pri rešitvi povezovalnega hodnika, ki je prestrm (13 %), pri umestitvi amfiteatralne predavalnice, ki je preveč dislocirana in pri stiku z obstoječo šolo, katerega tehnična izvedba v kleti ni mogoča (obstoječa klet šole je zasuta z zemljo, ni povezave s pritlično etažo). Pomisleki se pojavljajo tudi v zvezi z zasnovo notranjega atrija nad telovadnico, ki je prostorsko manj kvaliteten in problematičen, predvsem z vidika kontrole zunaj delovnih ur šole (zadrževanje dijakov ponoči, potreba po ograditvi). Oba objekta imata zeleni strehi, v atriju Z objekta je urejen zeliščni vrt.

Odprti prostor opredeljujejo tri programska vozlišča: prvo je atrij šole zasebnega značaja, poljavni značaj imajo tribune ob šoli, ki predstavljajo nadaljevanje notranjih tribun v zunanje, javnega značaja pa so zunanje tribune, predvidene na pobočju Štibuha. Predvidena je delna razširitev struge potoka z namenom stopnjevanja doživljajske pestrosti. Avtorji so posebno pozornost posvetili vključevanju kakovostnih pogledov iz interjerja v eksterier, ob potoku pa so tudi izkoristili potencial povezovanja interjerja in eksterierja s tribunami.

Kljub nekaterim pomanjkljivostim projekt izstopa po dosledno izpeljanemu kompleksnemu urbanističnemu konceptu, dobri funkcionalni in prostorski organizaciji ter kvalitetni oblikovni zasnovi (predvsem fasade, izmiki specialističnih učilnic…), zato mu komisija podeljuje priznanje.

Plakati

Avtorji:

Paulo A. Barbaresi, u.d.i.a.

Nataša Blažko, u.d.i.a.

Maja Kovačič, u.d.i.a.

Ina Radšel, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Elaborat v urbanistični zasnovi obravnava šolski kompleks kot preplet geometrij dveh volumnov (lamel) znotraj enega stavbnega kompleksa. Vsi zahtevani programi so vključeni v en objekt na vzhodni strani potoka. Spodnji del objekta sledi geometriji potoka oziroma se naslanja pravokotno na šolsko os, medtem ko zgornja lamela nastopa kot podaljšana geometrija obstoječe šole. Povezava med staro in novo šolo je oblikovana kot podaljšani volumen in za razliko od večine ostalih rešitev ne deluje kot strogo funkcionalen element premostitve razdalje.

Šolska os se izteče v večjo vhodno tlakovano ploščad in nadaljuje mimo objekta v prostor potoka in hriba. Avtorji vhodni predprostor obravnavajo kot mestotvorni del, parkovna ureditev ob potoku pa pripada šolskemu centru, vendar je dostopna tudi vsem drugim obiskovalcem.

Funkcionalna organizacija je kljub prepletu geometrij dobro zasnovana, z jasnimi sklopi in delitvami glede na lamele. Obe kompoziciji se prepleteta v večnivojski vhodni avli, ki vključuje tudi skupne programe obeh šol. Objekt ima klet, pritličje in tri nadstropja; v 2. kleti so umeščeni telovadnica, garderobe in prostori strojnice, del prve kleti je namenjen parkiranju, ostali del pa zavzemajo šolske garderobe in dve učilnici, v pritličju so skupni programi, nekaj specialističnih učilnic in upravni prostori, v ostalih nadstropjih pa so večinoma učilnice, programsko ločene po traktih.

Relativno kratek povezovalni element do stare šole je oblikovan kot dvojni most (en ogrevan, drugi odprt) z vmesnim atrijem, ki se zaključi pri amfiteatralni predavalnici na drugi strani potoka. Komisija koncept umestitve in zasnovo predavalnice ocenjuje kot manj uspešno, pri čemer je kritična predvsem do dislocirane lege glede na ostale programe (problem dostopanja do sanitarij v času predavanj,…).

Umestitev šole v teren izkorišča danosti obstoječih višinskih razlik na način, da bodo za novogradnjo potrebni čim manjši izkopi. Posledično je neposredno ob objektu zasnovanih več različnih višinskih nivojev, ki jih avtorji rešujejo z arhitekturnimi elementi in s krajinskimi ureditvami. Tudi vhodi in izhodi so ločeni nivojsko; K1 (dostop iz parkirišča v telovadnico ter servisni vhod), P (glavni vhod v šolo in stranski vhod), N1 (prehod na planoto), N2 (izhod na teraso).

Komisija je mnenja, da projekt odlikuje dosledno izpeljan koncept kompozicije dveh geometrijsko zamaknjenih volumnov, z dobro funkcionalno organizacijo in inovativno rešeno povezavo z obstoječo šolo. Rešitev zaznamuje tudi jasna zasnova obvodnega prostora. Odprti prostor je prehoden, omogočeni so peš dostopi do obstoječe šole ter ob potoku. Členjena kaskadna ureditev ob preoblikovani strugi potoka deluje vizualno privlačno, vendar je potrebno upoštevati, da je potok Homšnica trenutno le neizrazit hudournik, kar postavlja pod vprašaj tudi umestitev ribnika. Zanimiv je poskus oblikovanja zunanjega avditorija, s katerega se odpirajo pogledi proti okolici, hkrati pa omogoča tudi dostop do obstoječe šole. Naravno izoblikovan avditorij je prostor forma vive, na katerega se odpirajo pogledi v osi šolske poti.

Težave višinskih nivojev avtorji rešijo z oblikovanjem kompleksih ambientov, pri čemer je komisija kritična predvsem do slabo rešenega kontakta z obstoječim stanovanjskim objektom na vzhodu in veliko višinsko razliko med obstoječim terenom in novo parkirno klančino v SV delu.

Plakati

Avtorji:

Lovrenc Cvetko, MA BI, u.d.i.a.

Išel Hanžekovič, u.d.i.a.

Rok Pohl, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Elaborat združuje vse funkcionalne sklope v kompaktni rešitvi z enim objektom, pri čemer sodi med najbolj uspešne rešitve. Objekt je nizek, lepo oblikovan, z zajedami v stavbno maso – atriji, ki zagotavljajo svetlobo v notranjosti volumna.

Urbanistični koncept je zrcalno obrnjen kot pri večini drugih projektov: glavni peš dostop je v SV vogalu. V izteku šolske osi je predvideno prometno vozlišče (neustrezno število parkirnih mest), kar je komisija ocenila kot manj ustrezno rešitev. Objekt odreže prostor med Štibuhom in potokom od prostora ob Celjski cesti in prepreči vse zaželene povezave v širšem prostoru ter se tudi z notranjimi vsebinami ne odziva na zunanje dejavnike na lokaciji: zaprtost skupnih prostorov proti potoku, slepe fasade pritličja v izteku »šolske osi«.

Funkcionalna organizacija pritličja je nezadovoljiva, zaradi prisotnosti telovadnice je ostali program utesnjen, takoj za glavnim vhodom se pojavi zožitev, javni prostor je neustrezno orientiran, povezave med funkcionalnimi sklopi niso najboljše, dostop zunanjih obiskovalcev telovadnice ni možen.

V zgornjih etažah je orientacija nekaterih učilnic na notranje atrije oz. zajede neprimerna, razmerje učilnic med globino in širino osvetljene fasadne stene je neustrezno. Obseg komunikacij je precejšen, povezava do obstoječe šole je zelo dolga. V telovadnici primanjkuje naravne svetlobe, tribun je premalo, pot do njih je dolga. Po prepričanju komisije je precej elementov projekta podrejenih atraktivnosti prostorskih prikazov: dimenzije konstrukcijskih elementov so neustrezne, vprašljiva je celotna statična zasnova.

Odprti prostor sestavljajo programska podobmočja, ki omogočajo realizacijo programov v odprtem prostoru. Omogočeno je zadrževanje večjega števila obiskovalcev v zunanjem amfiteatru ali v učilnici na prostem, rekreacijo omogoča trim steza, omogočeno pa je tudi intimnejše zadrževanje na točkovno razporejenih klopeh pod krošnjami dreves. Odprti prostor nudi možnost izobraževanja, rekreacije in zadrževanja tako dijakom kot tudi drugim obiskovalcem.

Komisija je ocenila, da elaborat, kljub naštetim pomanjkljivostim, vsebuje veliko uspešnih rešitev, za to ga predlaga za priznanje.