Ureditev Glavnega trga v Vipavi

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, projektni, enostopenjski natečaj za za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za UREDITEV GLAVNEGA TRGA V VIPAVI

Osrednji predmet natečaja je celovito arhitekturno, krajinsko in likovno urejanje odprtih javnih površin v središču naselja Vipava, ki ga določa območje Glavnega trga od Ulice Vojana Reharja na severu do Vojkove ulice na jugu, v drugem, idejnem delu natečaja, pa urbanistična navezava širšega območja do Goriške ceste na zahodu. Natečaj zajema ureditev med seboj povezanih sklopov: Območje A: Glavni trg | Projektni del natečaja, območje B: okolica občinske stavbe | Idejni del natečaja, območje C: območje ob Goriški cesti | Idejni del natečaja.

Naročnik: Občina Vipava
Rok oddaje: 06.05.2021
Zaključno poročilo komisije: 01.06.2021
Povezava na Portal JN

Za dodatne informacije in vprašanja o natečaju lahko ponudniki posredujejo vprašanja preko Portala javnih naročil tako, da izberejo možnost Pošlji vprašanje naročniku. Naročnik bo odgovore na vprašanja objavil na Portalu javnih naročil v skladu z določenimi roki.

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik ocenjevalne komisije (ZAPS):
doc. Rok Žnidaršič, univ.dipl.inž.arh.

Namestnik predsednika ocenjevalne komisije (naročnik):
Goran Kodelja, župan

Član (naročnik):
Rajko Bajc, univ.dipl.inž.arh.

Član (naročnik) in skrbnik:
Luka Lango, mag.inž.arh.

Članica (ZAPS):
dr. Andreja Zapušek Črne, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Namestnik članov (ZAPS):
Matevž Zalar, univ.dipl.inž.arh.

Namestnik članov (naročnik):
Rafael Bizjak, univ.dipl.inž.arh.

Izvedenec za investicijo:
Primož Kunstič, univ. dipl. inž. grad.

Poročevalec A in so-skrbnik:
dr. Jernej Markelj, univ, dipl.inž.arh.

2. 7. 2021

Vabilo na razstavo

Otvoritev razstave bo v petek 2 .7. 2021 ob 19.00 uri v Kulturnem domu v Vipavi.

Razstava bo na ogled vsak dan do 6. 8. 2021 od 8.00 do 20.00 ure.
Vljudno vabljeni.

Vabilo

2. 4. 2021

Sporočilo za javnost št. 1

Rok za oddajo natečajnih elaboratov se podaljša do 6.5.2021 do 16:00 ure.

Plakati Mapa

Avtorji:

prof. mag. Tomaž Krušec, univ. dipl. inž. arh.
Lena Krušec, univ. dipl. inž. arh.
Neža Novak, mag. inž. arh.

Sodelujoči:

Jurij Nemec, univ. dipl. inž. arh.
Rok Kuzman, štud. arh.
Andraž Lorger, štud. arh.
Matevž Rožman, štud. arh.
konzultant za krajinsko arhitekturo: Tomaž Stupar, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Insert iz poročila komisije:

Elaborat z zaporedno številko 4 celovito rešuje vsa natečajna območja, na način, da pri vsaki prostorski celoti zasleduje zahtevam natečajne naloge in nadgrajuje ključne prostorske značilnosti na premišljen, natančen in odločen, vendar hkrati nevsiljiv način. Ključne kvalitete tega elaborata so v rešitvi Glavnega trga z otroškim igriščem in višinsko regulacijo območja ob kulturnem domu, dvoriščem Lanthierijevega dvorca, urbanistični potezi ter rešitvi kulturnega doma s tržnico in umestitvi avtobusne postaje. Manj primerna, predvsem z vidika upoštevanja lastništva in obstoječih rab, pa je rešitev manjšega trga z ostalinami cerkve Sv. Marka.

Rešitev je v primerjavi z ostalimi elaborati najprepričljivejša v tem, da oblikovanje novih prostorskih kvalitet izhaja iz tistih omejitev, ki danes v prostoru predstavljajo največjo motnjo: ureditev prometa, definiranje letnih vrtov gostinskih lokalov in zagotavljanje naravne sence na trgu. Torej ne gre za iskanje poetike v nekih literarnih izhodiščih, temveč za konkretno reševanje tistih problematik, zaradi katerih je prenova tega javnega odprtega prostora v resnici potrebna. V tem pa gre za občutljivo iskanje razmerij med robom in sredino, javnim in zasebnim, odprtim in introvertiranim, osončenim in zastrtim, obstoječim in novim, detajlom in celoto…

Na prvi pogled sekundarni problem, artikulacija letnega vrta in zagotavljanje sence na trgu, postane osrednja tema. Vendar pa ne gre samo za to, saj rešitev izhaja iz branja obstoječih potez v prostoru, njenih zabrisanih zgodovinskih plasti in njihovo premišljeno nadgradnjo, ki se iz utilitarnih potreb prelevi v ključno prostorsko potezo. Zatečeno stanje trga, s poplavo avtomobilske pločevine in kakofonijo sodobne urbane navlake, onemogoča neposredno doživljanje kvalitet Bitenčevega posega z robno klopjo in putti. Vendar pa je vprašanje, kako bi zgolj povsem izpraznjen prostor vplival na dojemanje razmerij obstoječih elementov v prostoru.

Z uvajanjem vis-a-vis obstoječim robnim elementom klopi, po konturi nekdanje ulice ob vzhodni stranici trga, se vzpostavijo izjemno zanimiva prostorska razmerja, saj definirajo prazno sredino trga. Z nekakšno dopolnitvijo/zgostitvijo obstoječih prostorskih vrednot, le tem dajo posebno mesto, jih na nek poseben način poudarijo. S tem so rešena tudi razmerja med odprtim javnim prostorom in gostinskimi vrtovi, saj omogoča kontroliran pomik gostinskih vrtov stran od fasad in sprostitev prostora za pešce ter ureditev značilnih zgodovinskih fasad z odstranitvijo neprimernih elementov, predvsem tend in fiksnih letnih vrtov.

Ta na prvi pogled enostavna in nepomembna poteza je v resnici nekaj, kar bistveno razlikuje to rešitev od konkurence. Subtilnost njenega razmisleka se odraža v dodatni potezi striženih nizkih dreves, ki skupaj z vzdolžno klopjo tvori značilni novi prerez Glavnega trga. Če smo pri nekaterih elaboratih, ki so v območje trga nekritično uvajali novo visoko vegetacijo to ocenili kot manj primeren poseg, gre v tem primeru za to, da je bistvena odločitev v obravnavi vegetacije, njene gojitvene oblike, ki je v prostorski obravnavi bližje urbani opremi, saj nizko, horizontalno striženo drevnino uporabi kot členitveni element v prostoru.

Komisija je kot posebej zanimivo rešitev prepoznala ureditev prostora pred kulturnim domom, ki ga avtorji obravnavajo kot dvignjeno piazzeto, ki povezuje obstoječe robne stavbe zahodne stranice glavnega trga v zaključeno celoto. Kot primerna odločitev je bilo prepoznano ohranjanje otroškega igrišča na obstoječi lokaciji, pri čemer bo v nadaljevanju potrebno nameniti posebno pozornost ohranjanju dobrih rastnih pogojev za obstoječo vegetacijo. V tem sklopu je bila kot zelo primerna ocenjena rešitev pred burjo zaščitene tržnice, s pogledom na Lanthierijev park in domiselno izpeljanim zaključkom dostopne ceste z novim obračališčem v stiku z glavnim trgom, ki bo v bodoče lahko služil tudi kot drop-off, zato velja razmisliti o nekoliko večji površini tega elementa.

Kot dobra rešitev je bila prepoznana tudi prefinjena in racionalna dopolnitev obstoječe ureditve dvorišča Lanthierijevega dvorca. S kaskadnimi ploskvami različnih višin ustvarja zanimivo topografijo v javnem prostoru, ki omogoča različne neformalne rabe kot tudi razgiban avditorij v času prireditev. Z nasadom striženih dreves pa poustvarja ob zadnji prenovi porušen volumen stranskega trakta dvorca.

Kot že omenjeno, pa rešitev z ostalinami nekdanje cerkve na malem trgu ne dosega pričakovanih rezultatov. Ob južni stranici trga se namreč nahajajo stanovanjski objekti z obstoječimi garažami, ki jim je treba zagotoviti primeren dostop in dovoz, tako iz lastniških kot tudi intervencijskih razlogov, kar pa z ureditvijo longitudinalne klopi po obodu nekdanje cerkve ni mogoče.

Vendar pa glede na to, da bodo končne usmeritve za urejanje tega območja opredeljene s predvidenimi arheološkimi raziskavami in naknadnimi usmeritvami ZVKDS, je komisija to pomanjkljivost ocenila sicer kot pomembno, saj spada v obravnavni sklop A, vendar ne odločilno, zato je soglasno sprejela sklep, da elaboratu zaradi izrazitih odlik v ostalih sklopih podeli znižano prvo nagrado.

Plakati Mapa

Avtorji:

Neža Brankovič, abs. arh.

Rok Velikonja, univ. dipl. inž. arh.

Rok Willenpart, abs. arh.

Katja Mali, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Rok Štefin, štud. kraj. arh.

Filipa Valenčić, abs. inž. kraj. arh.

Mitja Süč, mag. inž. arh.

Grega Drobnič, mag. inž. arh.

Tadej Bolta, univ. dipl. inž. arh.

Maruša Zorec, univ. dipl. inž. arh.

Darja Matjašec, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Sodelujoči:

Jana Jocif, univ. dipl. inž. arh. – fotografije

Insert iz poročila komisije:

Komisija je avtorjem natečajnega elaborata podelila nagrado zaradi premišljenega vrednotenja obstoječega, »odstranitve odvečnega« in umeščanja novega s predlogom vzdrževanja.

Avtorji natečajne zasnove so razbrali potencial povezovanja severnega in južnega dela trga s stavbnim obodom na vzhodni strani, potezo s klopmi in putti na zahodni strani, poudarkom – spomenikom in volumnom dreves pred Zadružnim domom. Trg ostaja prazen, na vzhodnem robu so predvideni gostinski vrtovi. Avtorji so na obeh delih trga, na severnem in južnem, predvideli enotno tlakovanje s kamnom, ki s členitvijo in mrežo sledi nekdanji Bitenčevi zasnovi. Avtorji nagrajene rešitve so izpostavili kakovosti obstoječih zasaditev, predvideli so razbremenitev koreninskih sistemov dreves na delih, kjer so »ujeta« v tlakovanje – peščene površine so predvidene po celotnem zahodnem delu ureditve. Predlog ureditve dostopa v Kulturni dom z Glavnega trga izkazuje po mnenju komisije potencial navezovanja na površino z otroškim igriščem, ki bi ga bilo vredno nadgraditi. Komisija je bila ob tem zadržana glede predloga oblikovanja tematskega otroškega igrišča, zavzela je mnenje, da je spoznavanje značilnosti krajine ustreznejše in situ. Zadržana je bila tudi do predloga intenzivnejše zasaditve grmovnic na zahodnem delu trga, saj bi pretirana členitev zelenih površin lahko vplivala na eno od kakovosti, ki jo ima trg – odpiranje »prostih« pogledov proti obodu. Predlog premika vodnjaka v Lathierijevem parku je ocenila kot neustrezen.

V atriju Lathierijevega dvorca so avtorji predvideli večnamenski paviljon, njegovo oblikovanje ostaja nedorečeno. Na trgu Sv. Marka so avtorji predvideli možnost dostopa do reke, kar je neuresničljiva rešitev tudi zaradi visokih vodostajev reke. Pohvaljen je predlog ohranjanja odprtega prostora med stanovanjskimi objekti in Goriško cesto z drevoredom, saj le ta ustvarja premišljeno cezuro, predah med prostorskima entitetama (naselje/drevored).

Komisija je ocenila kot ustrezno tudi nakazano možnost krožne povezave od atrija Lanthierijevega dvorca, prek parka Podskala in skozi Tabor do Glavnega trga. Ustrezna je tudi predlagana prometna ureditev, ki omogoča »vračanje« vozil proti Goriški cesti brez vstopanja na Glavni trg.

Avtorji občinsko stavbo nadgradijo z nadstreški, enega na mestu sedanjega vhoda, drugega pa na južni strani, kjer se predvidi »loggia«. Premestitev tržnice na južni del objekta je prepoznana kot smotrna odločitev.

Komisija je elaboratu z delovno številko 10 podelila visoko nagrado zaradi celovitega pristopa v obravnavi tako širšega prostora, kot tudi območja Glavnega trga, nagradila je odnos do obstoječih prostorskih kakovosti in avtorski napor, da le te nadgradi na način, da jim ne odvzema pomena, temveč do njih vzpostavlja spoštljiv odnos.

Plakati Mapa

Avtorji:

Urša Kranjc, univ. dipl. inž. kraj. arh., LUZ, d.d.

Katarina Iskra, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Tilen Tamše, dipl. inž. kraj. arh.

Gregor Bucik, mag. inž. arh., LUZ, d.d.

Sodelujoči:

Karla Jankovič, univ. dipl. inž. kraj. arh., LUZ, d.d.

dr. Petra Vertelj, univ. dipl. inž. kraj. arh., LUZ, d.d.

Klemen Milovanović, univ. dipl. inž. grad., LUZ, d.d.

Mohor Kordež, mag. inž. arh., LUZ, d.d.

mag. Mery Lončar Klemenčič, univ. dipl. inž. arh, LUZ, d.d.

Insert iz poročila komisije:

Avtorji razumejo Glavni trg kot odprto javno površino, na kateri dominira Plečnikov spomenik. Za izhodišče pri oblikovanju trga izpostavijo pomen praznine, ki poudarja Bitenčevo zasnovo trga s putti in klopmi ter volumen drevnine na zahodni strani trga kot antipod grajenemu vzhodnemu robu.

Za trg zasnujejo inovativen vzorec tlakovanja, ki v rahlo napeti liniji zvezno prehaja od majhnega do velikega formata in od vzdolžne do prečne orientacije v smeri od vzhoda proti zahodu. V tlaku z drugačno obdelavo kamna ponazorijo motiv reke Vipave. Odvodnjavanje rešujejo s centralno umeščeno linijsko kanaleto. Trška površina je zato nagnjena z obeh robov proti sredini, kar komisija prepozna kot manj primerno. Kot odgovor na gručo platan na južnem koncu trga avtorji na severni rob vpeljejo nov vodni motiv iz osmih talnih fontan, ki na igriv način ponazarjajo deltast izvir reke Vipave, kar komisija prepozna kot kvalitetno dopolnitev ambienta.

V tlaku so vzdolž objektov na vzhodni strani predvidene označbe za slepe in slabovidne. V “duhu” univerzalnega načrtovanja prostora bi bilo zaželeno, da se ob fasadah zagotovi neoviran prehod (ob fasade naj se ne umešča gostinskih vrtov). Na ta način se bodo lahko v prostoru orientirale tudi osebe z okvaro vida, ne da bi bilo potrebno umeščati posebne elemente za vodenje, kot so taktilne oznake.

V atriju Lanthierijevega dvorca avtorji ponazorijo nekdanji gabarit severnega trakta z »bosquetom« iz rezane drevnine, ki ga namenijo manjšim prireditvam, druženju ali dodatnemu prostoru avditorija. Taka rešitev prostor atrija percepcijsko zarobi, fizično pa ne, kar je prepoznano kot bolj ustrezno od umestitve polnega objekta. Na zalednem trgu s ponazoritvijo cerkvice sv. Marka v tlaku elaborat predvidi počivališče z razgledom na reko.

Od Goriške ceste do Glavnega trga na Cesti 18. aprila elaborat postopno ukinja motorni promet. Do stavbe Mercatorja je cesta dvosmerna, v nadaljevanju do novega kulturnega doma enosmerna, naprej proti trgu pa je promet za motorna vozila prepovedan (razen za intervencijo, dostavo ter lastnike objektov). Skladno s prometno zasnovo elaborat pomakne mirujoči promet z območja trga, ki v ospredje postavlja pešce in kolesarje. Parkirišča so nadomeščena v podzemni garaži pod novim kulturnim domom ter na območju Frnaže.

Umestitev novega objekta ohranja obstoječ zid, se od njega odmakne, vmes pa tvori pritlični večnamenski prostor. Tržnica je umeščena v južni, pritlični del objekta, kjer je zaščitena pred burjo in smiselno nadaljuje niz dejavnosti vzdolž Ceste 18. aprila. Avtobusno postajališče s čakalnico elaborat predvidi na parkirišču ob nogometnem igrišču, kar se je izkazalo za ustreznejšo lokacijo od alternative.

Avtorji s celostno zasnovo območja izkazujejo visok nivo razumevanja prostorskega konteksta. S predlaganim inovativnim vzorcem tlakovanja v obstoječ prostor vpeljejo svež sloj v izrazito večplastni zgodovini trga ter z njim poudarijo obstoječe in prostorske kvalitete prostora. Nekoliko slabše artikulirani so robovi trga, ki ne vzpostavijo paspartuja ob objektih. Ocenjevalna komisija je zato soglasno odločila, da se elaboratu št. 2 dodeli 3. nagrada.

Plakati Mapa

Avtorji:

Matjaž Bolčina, univ. dipl. inž. arh.

Ernest Milčinović, univ. dipl. inž. arh.

Jan Žonta, abs. arh.

Hana Videmšek, abs. arh.

Sodelujoči:

Peter Berglez, univ. dipl. inž. grad., STANDARD d.o.o.

Tomaž Stupar, univ. dipl. kraj. arh., KRAJINARIS d.o.o.

Insert iz poročila komisije:

Avtorji podrobno analizirajo celotno območje Vipave, njegov razvoj skozi zgodovino, izpostavijo kakovosti ter problematiko kot izhodišče zasnove. Pri konceptu urejanja Glavnega trga se osredotočajo na rešitev fragmentiranosti zahodne stranice z opredelitvijo novega roba.

Zahodno stranico trga definira nov linijski element, postavljen za linijo putov, ki samostojno stojijo na trgu v »Bitenčevi liniji«. Nov robni element predstavlja zaključek zaledne ureditve ob Cesti 18. aprila in ima dvojni karakter. Na stran trga je oblikovan kot klop, z zaledne strani se s funkcijo odziva raznolikim programom. Z vpeljavo dolge, ravne poteze prostor sicer izčistijo, a mu hkrati odvzamejo značaj vaškega merila trga ter njegovo izrazito ločno obliko, ki je osnovni gradnik identitete kraja.

Trg je v celoti tlakovan s strukturo mreže in polnili iz slovenskega kamna. Posebej kakovostno avtorji prikažejo iztek parka na trg s spremembo rastra kamna znotraj mreže s čimer ohranjajo enotno površino trga v celotnem obsegu.

Na začetek nove vstopne osi od priključka Ceste 18. aprila na Goriško cesto avtorji predvidijo objekt z javnim programom in vstopnim trgom. V nadaljevanju upoštevajo gradbeno linijo obstoječih objektov, ki jo zaključijo v trgu pred novo kulturno dvorano. Promet je speljan krožno okrog trgovine Mercator, trg je skladno s pričakovanji naročnika prvenstveno namenjen pešcem.

Nov objekt s kulturno dvorano je zasnovan kot vezni člen med ulično pozidavo in obstoječo fasado, ki se ohranja. Na južni strani, primerno zaščiteni pred burjo, se v izteku pešpoti formira manjši vstopni trg.

Z namenom vzpostavitve grajenega roba trga avtorji pred ohranjeno fasado doma umestijo dvignjeno opno paviljona, ki obkroža obstoječo in novo drevnino, s čimer jo želijo podrediti drevnini parka. S tem posegom ter z odstranitvijo vseh platan razen ene, porušijo razmerje med odprtim prostorom trga in volumnom drevnine na zahodu, ki predstavlja značilno kvaliteto Glavnega trga.

Ponovna vzpostavitev severnega roba z zidom v atriju Lanthierijevega dvorca je z vidika delitve dvorišča na dva dela nekoliko manj ustrezna. Problematiko dostopa z Glavnega trga prek novonastalega servisnega dvorišča rešujejo z vzpostavitvijo glavne vstopne osi skozi javno dostopno vežo dvorca v pritličju, ki se nadaljuje po rekonstruirani brvi območja izvirov.

Markov trg avtorji zasnujejo kot prazno tlakovano površino z nakazanim tlorisom nekdanje cerkve v nivoju finalnega tlaka. Iz trga je vzpostavljena nova povezava preko brvi v Tabor ter pot vzdolž celotnega zahodnega krila dvorca, kar omogoča vzpostavitev krožne poti ob izvirih reke.

Natečajni elaborat št. 3 celostno obravnava širše območje in ponuja rešitve tudi za ambiente zunaj natečajnega območja. Temeljitost obravnave in celovitost pri obravnavi odprtega prostora jih uvršča med bolj uspešne rešitve. Kljub temu pa z odstranitvijo klopi med putti ter izrazito geometrizacijo zahodnega roba trga okrnijo obstoječe kultunovarstvene vrednote. Zaradi navedenega je ocenjevalna komisija soglasno odločila, da se elaboratu št. 3 dodeli priznanje.

Plakati Mapa

Avtorji:

a2o2 arhitekti
Klara Bohinc, mag. inž. arh.,

Andraž Keršič, mag. inž. arh.,

Žiga Ravnikar, univ. dipl. inž. arh.,

Eva Senekovič, mag. inž. arh.,

Tadej Urh, mag. inž. arh.

Insert iz poročila komisije:

Avtorji razumejo obstoječe kvalitete območja in jih s svojimi posegi še poudarjajo. Tlakovanje osrednjega dela trga je predvideno iz modularnih kamnitih tlakovcev standardizirane rimske mere in je ob straneh trga zarobljeno z napeto muldo za odvodnjavanje meteorne vode. Na ta način avtorji ustrezno poudarijo ločno obliko trga, stavbam na vzhodu pa namenijo ožji predprostor s tlakom drobne strukture. Nekoliko manj primerna je vpeljava prečnih poudarkov v tlaku trga, ki s svojo prisotnostjo brišejo celovitost izčiščene površine osrednjega dela trga.

Avtorji prepoznajo zazelenjen zahodni rob trga kot obstoječo kvaliteto, ki jo želijo s svojo ureditvijo še dopolniti z umestitvijo dodatnih platan na južnem delu. Kot manj ustrezna je prepoznana premestitev otroškega igrišča med platane in park. V atriju Lanthierijevega dvorca na mesto nekdanjega severnega trakta smiselno umestijo večnamensko nadstrešnico, obstoječ servisni objekt pa zastrejo z gručasto zasaditvijo. Na ta način odprti prostor dvorišča percepcijsko razdelijo na dva dela, osrednji atrij in servisno dvorišče.

V zalednem prostoru ob nekdanji cerkvi sv. Marka avtorji v tlaku prikažejo tloris cerkve, obstoječe fasade stanovanjskih stavb pa zastrejo z drevnino. Z novonastalega trga predvidijo umestitev nove brvi proti Taboru, ki skupaj z brvjo iz Lanthierijevega dvorca omogoči ponovno vzpostavitev krožne poti med izviri Vipave.

Avtorji predlagajo odstranitev obstoječega objekta občine v celoti in umestitev novega objekta. Notranje dvorišče objekta je obrnjeno proti severu in kot tako izpostavljeno burji, kar je z vidika uporabe odprtega prostora prepoznano kot manj kvalitetno. Proti trgu je v vogal objekta umeščena pokrita tržnica z zazelenjenim atrijem.

Prostor Glavnega trga na zahodni strani avtorji skušajo opredeliti z umestitvijo nove lahke nizke pergole, ki želi poudariti Bitenčevo ureditev klopi s putti. Pergola ustvarja nove pokrite ambiente in uokvirja poglede na trg ter kot taka ponuja nove načine uporabe odprtega prostora.

Promet do Glavnega trga avtorji predvidijo do začetka novega objekta NGT15. Tam se začne peš cona, prevozna zgolj za stanovalce z dovolilnicami. Prometni pas na trgu ni posebej označen, s čimer avtorji trg namenijo v prvi vrsti pešcem. Obračanje vozil je predvideno po dvosmerni cesti okrog trgovine Mercator, kar nekoliko poveča prometno obremenitev zaledja. Ocenjevalna komisija je presodila, da elaborat številka 9 izpolnjuje večino pričakovanj natečajne naloge, vendar ima tudi nekatere pomanjkljivosti. Rešitev dobro odgovarja na robne pogoje konteksta ter z vpeljavo novega tlakovanja poudarja obstoječe kvalitete prostora. Manj uspešna je prestavitev otroškega igrišča na trg ter umestitev novega objekta do samega roba trga, ki ima značilen zelen rob, zato je natečajna komisija soglasno odločila, da se elaboratu št. 9 dodeli priznanje.

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 36093_07

Avtorji:

Ana Erjavec, mag. inž. arh.

Franc Erjavec, univ. dipl. inž. arh.

Nenagrajeni: 12527_01

Avtorji:

Alexander Over, dipl. inž. krajinski arhitekt in urbanist

Nenagrajeni: 61883_06

Avtorji:

Ana Kučan, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Danijel Mohorič, mag. inž. kraj. arh.

Bor Pungerčič, univ. dipl. inž. arh.

Nenagrajeni: 45504_08

Avtorji:

Landstudio 015, d.o.o.
Jana Kozamernik, univ. dipl. kraj. arh.

Ana Tepina, univ. dipl. kraj. arh.

Zala Bokal, dipl. inž. arh. urb.

Nika Marn, mag. inž. kraj. arh.

Živa Pečenko, mag. inž. kraj. arh.

Tom Pogačar, mag. inž. kraj. arh.

Urška Kristina Škerl, MA arh. urb.

Nenagrajeni: 11977_11

Avtorji:

Domen Mozetič, univ. dipl. inž. arh.

Simon Kerševan

Grega Klemenčič

Nenagrajeni: 22389_12

Avtorji:

Ivan Bačić, univ. dipl. inž. arh.

Emir Jelkič, univ. dipl. inž. arh.

Maja Mina Kaurin, mag. inž. arh.

Petra Marinšek, univ. dipl. inž. arh.

Iva Radža, dipl. ing. arh.

Nenagrajeni: 77777_05

Avtorji:

STRIP:
asist. Vid de Gleria, univ. dipl. inž. arh.

asist. Jure Henigsman, mag. inž. arh.

Žan Ketiš, štud. arh.

Eva Lasič, abs. arh.

Manca Starman, mag. inž. arh.

Saša Štuhec, mag. inž. arh.

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

OCENJEVALNA KOMISIJA

Vabilo na razstavo

Sporočilo za javnost št. 1

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 36093_07

Avtorji:

Nenagrajeni: 12527_01

Avtorji:

Nenagrajeni: 61883_06

Avtorji:

Nenagrajeni: 45504_08

Avtorji:

Nenagrajeni: 11977_11

Avtorji:

Nenagrajeni: 22389_12

Avtorji:

Nenagrajeni: 77777_05

Avtorji:

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

1/2

Prijava na novičnik

2/2

PRIJAVA NA NOVIČNIK