VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE DRGANČEVJE (UNIVERZITETNI KAMPUS NOVO MESTO)

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, odprti, projektni urbanistično arhitekturni natečaj za pridobitev najprimernejših rešitev za ureditev Visokošolskega središča Drgančevje (Univerzitetni kampus Novo mesto)

Naročnik: Mestna občina Novo mesto
Rok oddaje: 10.8.2005 20:14:00
Zaključno poročilo komisije: 25.8.2005 00:00:00
Povezava na Portal JN:

OCENJEVALNA KOMISIJA

predsednik
prof. Peter Novak, u.d.i.str., MONM

namestnica predsednika
Mika Cimolini, u.d.i.a., ZAPS

člani
prof. Vladimir Braco Mušič, u.d.i.a., MONM
prof. Janez Koželj, u.d.i.a., MONM
prof. Dušan Ogrin, MONM
mag. Andrej Prelovšek u.d.i.a., ZAPS
Marko Cotič, u.d.i.a., ZAPS

nadomestna člana
dr. Jani Zore, u.d.i.g., MONM
Andrej Mlakar, u.d.i.a., ZAPS

poročevalec
Tomaž Levičar, u.d.i.a.

skrbnik
mag. Tomaž Slak, u.d.i.a.

Plakati

Avtorji:

Vojteh Ravnikar, u.d.i.a.
Matjaž Bolčina, u.d.i.a.
Robert Potokar, u.d.i.a.
Sabina Colnar, u.d.i.a.
Uroš Rustja, abs.arh.
Rok Jereb, u.d.i.a.
Gregor Kosem, u.d.i.k.a. (krajinska arhitektura)

Insert iz poročila komisije

Zasnova temelji na predpostavkah, na katerih nadomešča arhitekturo v obliki zaključenega in izoliranega objekta s povezano in odprto strukturo. Odločitev avtorjev je utemeljena iz več razlogi: struktura zagotavlja najboljše pogoje za odprto projektiranje in neavtorsko oblikovanje, omogoča prožno organizacijo rabe, prilagajanje pogojem gradnje, nudi enakovredne pogoje za odvijanje funkcij, enostavno upravljanje in gospodarno uporabo tehnologije. Prednost strukture je njena nevtralnost in prilagodljivost, pomembni lastnosti za postavitev in rast dinamičnega univerzitetnega organizma.
Predlagana struktura je v osnovi zgoščena in razvejana v vse smeri. Konstrukcijsko nevtralna in modularna struktura je primerna za različne ureditve in kombinacije programov. Prednosti strukture je v anticipaciji sprememb. Enostavna zasnova ni toga, ampak koristi tako potencial celovitosti mreže kot prožnost pol-mreže za lokalne prilagoditve. Avtorji razvijajo strateško naravnano zasnovo kampusa s preprostimi rešitvami, ki podpirajo kompleksno organizacijo sistema skozi čas. Predvidena je fazna gradnja z razvejanjem in rastjo strukture navzven, proti robovom.
Med različnimi možnostmi priključevanja na mestno omrežje so se avtorji odločili za en vhod v kampus, ki je poudarjen z malo prometno glavo in značilnim, prečno postavljenim objektom vratarnice. Glavni vhod v kampus vodi iz Levičnikove ceste preko parka, avtobusnega postajališča, uvoza v glavno podzemno parkirišče skozi vhodni objekt z vratarnico in nadstreškom. Zazidava je na mreži razvejana v tri smeri, fakultete pravokotno na relief, domovi vzporedno s terenom, centralna objekta strjena na ploščadi. Na ta način je ustvarjena za dobro orientacijo potrebna tipološka raznolikost strukture.
Predlagana zasnova je kombinacija glavnikaste organizacije in objektov, razvejanih v obliki pol-mreže. Osrednja servisna ploščad je postavljena vzporedno s terenom v smeri vzhod -zahod tako, da povezuje in oskrbuje vse objekte kampusa. Pod ploščadjo so urejena parkirišča in tehnični prostori. Glavni dovoz je speljan iz križišča z Levičnikove k vhodu in na osrednje podzemno parkirišče, servisni iz Šentjernejske v podzemno parkirišče študentskih domov. Iz obeh podzemnih garaž vodijo stopnišča neposredno v objekte. Dovoz urgentnih in dostavnih vozil je po krožni, sprehajalni poti za pešce in kolesarje. Avtomobilski promet je izločen, zavestna odločitev, da je kampus domena peščev in kolesarjev, se sklada z napredno okoljsko držo.
V topografijo odločno vstavljena ploščad vodi od vhoda v kampus v njegov iztek; pot spremljajo presledki različnih stavbnih gmot, ki členijo vhodni, univerzitetni in študentski trg pred domovi. Podolgovata ploščad povezuje vse objekte v kampusu in deluje kot njegova tehnična infrastruktura. Urejena je v obliki dejavne, večnamenske površine in oblikuje prostorno teraso nad iztekom doline. V osredju kampusa izoblikujejo zavod (ZVKD), športna dvorana in rektorat pomensko in programsko težišče. Tukaj je glavno prizorišče, ki lahko poraja za univerzitetno okolje želene socialne interakcije.
Glavna značilnost predlagane strukture je, da ustvarja pogoje za povezanost med urbanistično, krajinsko zasnovo in oblikovanjem arhitekture. Zasnova omogoča fazno gradnjo, med katero se struktura razveja in gosti, osnovne poteze zazidave pa ohranjajo. Osrednje parkirišče se lahko razširi proti sredini, objekti fakultet se dozidajo navzven in navzgor proti gozdnemu robu.
Struktura omogoča razvoj objektov v različne smeri, v globino, širino in dolžino. Podolgovata krila se zgostijo in osredinijo okoli jeder. Na ta način oblikujejo avtorji različna stavbna telesa v obliki črke L. Z, H, ki se z dozidavami razvejajo v stavbno strukturo. Problem dolgih hodnikov rešujejo vmesna stopnišča in prečne povezave preko vstavljenih volumnov oziroma razširitev etaž v razne večnamenske prostore in preddverja. Oblikovanje arhitekture ni naglašeno, stavbna krila imajo lahko, transparentno, dvojno fasado, ki daje sodoben tehnični izgled. Strešne površine nad prvim nadstropjem so oblikovane v obliki mozaika zelenih in lesenih teras.
Krajinska zasnova temelji na prepletanju samoraslega in oblikovanega zelenja. Presledki krajine se tesno prežemajo z arhitekturo, zgoščeno stavbno strukturo rahljajo presledki in atriji. Obstoječe zelenje, ki se vrinja v strukturo, dopolnjujejo vzporedne zasaditve drevoredov, ki spremljajo osrednjo ploščad in nakazujejo glavno smer gibanja v kampusu do. študentskih domov, zaslonjenih z visokim drevjem. Vadbeni stadion in športna igrišča v zelenju so razpostavljena v odprt prostor pod domovi, ki postane privlačno stično območje in hkrati ločilni pas med Žabjo vasjo in kampusom. Preko športnega parka se presledek zelenja, ki obdaja domove in jih ločuje od fakultet, izteka v kotanjasto dolino proti mestu. Horizontalno razložena zazidava se kljub ortogonalni geometriji dobro prilega konfiguraciji terena. Proti gozdni krajini ni zamejena, ampak se z njo s prehodi zelenja in presledki med stavbami povezuje in prežema. Odločna zasnova se ne spogleduje s topografijo, ampak se ji diskretno prilagaja, ne da bi se pri tem načela celovitost strukture. Organizacija funkcij in postavitev v prostor se dopolnjujeta.
Zasnova celote je pregledna in enostavna, omogoča enostavno orientacijo, ki jo zagotavlja osrednja ploščad, presledek zelenja in smeri zidave. Arhitektura je sodobna in racionalna. Energetska zasnova predvideva smiselno kombinacijo centralne in lokalne oskrbe, predvideno je energetsko učinkovito ogrevanje in hlajenje. Namesto plastičnih oblik stavbnih teles ustvarjajo kvaliteto arhitekture raznoliki, lepo oblikovani ambienti v prazninah med stavbnimi krili, v atrijih, preddverjih in zračnih prostorih. Predlog združuje dobre rešitve sorodnih zasnov strnjenega kampusa in jih s premišljeno postavitvijo na južni rob območja uspešno nadgrajuje.
S svojo razvedenostjo in odprtostjo, kar je sugeriral razpis, ponuja dobro podlago za sodobno, v naravo včlenjeno univerzo.

Plakati

Avtorji:

Marko Mušič, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Projekt odlikuje izredna dodelanost in poznavanje problematike območja in mesta ter predlogi tako za ožje, kot za širše območje.
Projekt razmešča programe na tri jedra in tri lokacije. Najbolj intenzivna zazidava je na južnem Drgančevju, ob njej je jedro študentskih domov, precej bolj oddaljeno proti severu pa je skupni programi (šport, rektorat, reprezentanca). Glavna aglomeracija, jedro 1 je pozidano v mrežno atrijski strukturi, ki se lahko fazno širi od začetne faze, ki jo predstavlja akademski trg in stavbe predavalnic.
Komisija ocenjuje kot zelo pozitivno domišljenost vseh nivojev projekta od makro do mikro merila, reprezentativni nastop silhuete univerze v smeri križišča in domišljenost funkcij
Komisija je bila kritična do razdalje, ki je nastala z alociranjem skupnih programov na severni del, čeprav to tvori vmesno lokacijo na relaciji univerza-mesto.
“Univerzitetne institucije” v 1. jedru so zasnovane v racionalni ortogonalni urbani mreži sistemskega tipa, ki se navezuje na “Akademski trg”, prometni “terminal” in poudarjeno pešpot v smeri S-J. Isto velja za obe drugi jedri. Obstoječe in rekonstruirane ter nove ceste za motorni promet so zasnovane tako, da onemogočajo prehod mestnega tranzitnega prometa, kar pa hkrati vpliva na delno nepreglednost prometne mreže. Prometna navezava 3. jedra, ki je dislocirano in postavljeno v zahteven teren, ni v celoti prikazana. Vendar ne gre prezreti, da je 3. jedro, ki je sicer izven začrtanega areala kampusa, polno simbolnih in drugih vsebinskih nabojev višjega reda ter poskuša ovrednotiti izpostavljeno lokacijo v širši strukturi mesta in v kontinuiteti sistema zelenih površin med Šajsarjem in Ragovim logom oz. Krko.
Zanimiva je možnost začasne ohranitve starih in delno nesmotrno prenovljenih vojaških objektov. Faznost izgradnje je prikazana prepričljivo, čeprav obsega posameznih faz trenutno še ni mogoče trdno opredeliti. Vsa programska jedra razčlenjene zasnove so arhitekturno tipološko podrobno in pregledno obdelana, tako z vidika funkcionalnosti, kakor tudi v svoji prostorsko plastični obliki. Pri tem projekt nudi gradacijo gabaritov in arhitekturne poudarke, ki določajo urbanistično oblikovalske in krajinsko oblikovalske prvine.
Arhitekturni izraz je poenoten, zlasti v jedru 1. Grajene struktura jedra 1 je zelo povezana in je predvidena tudi avtorsko poenotenje, česar se je težko držati v dolgoročni faznosti. Arhitekturni izraz tudi omejuje nadaljnjo svobodnejše razmeščanje novih stavb ob spreminjajočih se potrebah, menjavanju projektantov in naročnikovih zahtev.
Projekt se vsaj v začetnih fazah umika dosedanji pozidavi, kar je zelo zanimiva rešitev. Za delovanje v začetnih fazah je razdalja med tremi jedri lahko zelo negativna.
Projekt na zanimiv način povezuje peš poti med univerzo in centrom mesta, saj je prehod preko Levičnikove ceste predviden na severnem robu gozda, kar sicer pot od ostalih jeder do centra mesta nekoliko podaljšuje. Zaradi razdalje med jedri je v projektu predvidena dodatna vzporedna cesta do severnega jedra. Cest v območju je relativno veliko.
Zelo dognan in izviren projekt z največjim potencialom za oblikovanje prepoznavnosti. Idealen je za ravninski svet, na razpisani lokaciji pa bi se s svojo kompaktno, navznoter naravnano zasnovo težko prilagodil njeni razviti topografiji. V krajinski prostor se umešča kot zaprt sistem. Za univerzitetno središče, zlasti za njegovo boljšo preglednost in orientacijo, bi notranja organizacija potrebovala večjo razčlenjenost.

Plakati

Avtorji:

Urban Novak, u.d.i.a.
Jernej Bevk, u.d.i.a.
Justin Bevk, u.d.i.a.
Damjan Černe, u.d.i.k.a. (krajinska arhitektura)
Andreja Zapušek, u.d.i.k.a. (krajinska arhitektura)

Insert iz poročila komisije:

Objekti so razvrščeni ob glavni prometnici v štiri sklope, ki sledijo razgibanosti krajine. V sredini ustvarjajo gozdno jaso s trgom, ki predstavlja osrednji prostor kompleksa univerze.
Programi so razvrščeni v štiri logične sklope tako, da so študentski domovi postavljeni v sredino, zahodno od njih je javni del programov z depoji in ZVKD, vzhodno so fakultete, južno pa športni del programov z osrednjim trgom in rektoratom.
Predlog je poskus kako z raztrgano zasnovo odgovoriti na drobno konfiguracijo terena. Oblikovanje roba in štirih, ambientalno različnih trgov, je izhodiščna ideja predloga. Takšna zasnova omogoča različne tipologije zazidav. Pri čemer ima severni del zaradi treh morfološko diferenciranih celot kvaliteto v tvorjenju različnih ambientov, južni del pa severnega delno zanika, saj ni oblikovan z isto občutljivostjo do okolice. Urbanistična shema je odprta ter umeščena v gozd tako, da le ta steče skozi.
Faznost je omogočena s postopno gradnjo kompleksa, blok za blokom.
Predlog ima eno prometnico, ki deloma izkorišča obstoječo cestno mrežo ter povezuje Šentjernejsko in Levičnikovo cesto. S tem tvori dva enakovredna vhoda v kompleks univerze. Mirujoči promet je delno v podkletenih delih kompleksa fakultet, delno pa z obsežnimi parkirnimi površinami na prostem južno, ob osrednji prometnici. Lociranje parkiranih površin in pešpoti, navezanih v smeri sever-jug, omogoča segregacijo prometa. Parkiranje na prostem vidimo kot izziv predloga kljub temu, da je veliko parkirišče moteče. Zaradi prometnice, ki preseka komplek, je obremenjenost s hrupom, pomanjkljiva pa je tudi prometna varnost. Vendar pa je zaradi preproste prometne infrastrukture predlog ekonomičen in praktičen.
Predlog poskuša v čim večji meri izkoristiti reliefne danosti ter gradi na organskem izmenjavanju med grajenim in naravo. Objekti so umeščeni v gozd, ki je izpostavljen kot izrazita kvaliteta in identiteta prostora. Razmerje med drevnino in čistino pa je tretirano kot način orientacije v prostoru tako, da drevesa povečujejo doživljajsko vrednost gibanja po čistini. Zasnova, ki poudarjeno poskuša razviti prilagoditveni pristop in je v tem pogledu odraz tretje, povsem drugačne filozofije urbanizma v gozdnatem krajinskem prostoru. Vendar pa je razmestitev glavnih tematskih sklopov preveč razpršena.
Predlog omogoča izgradnjo centra AMZS ob Levičnikovi cesti s tem, da prenese osrednji del življenja univerzitetnega kompleksa v notranjost gozda.

Plakati

Avtorji:

Sandra Hrovat – Grum, abs.arh.
Franci Saje, štud.arh.
Borut Simič, u.d.i.a.
Janez Žerjav, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Enostavna in čitljiva zasnova temelji na nizanju vzporednih trakov (lamel, prog) ob osrednji pešaški hrbtenici. Posamezne lamele so avtonomne enote, nekakšni fraktali z vsemi elementi kampusa. Zasnovane so tako, da lahko vsaka lamela deluje kot celota. Struktura je relativno odprta, ne določa bodoče arhitekture , vendar tudi enolična v členjenosti pozidave in medprostorov. Pešaška hrbtenica ob kateri so nanizani trakovi z univerzitetnim, stanovanjskim in spremljajočim programom poteka v smeri proti kotanji, kjer se zaključi s športno dvorano, ki deluje kot osrednji kontaktni program.
Krajinsko je zasnova smiselno členjena in je terasasto grajena ob osrednji komunikaciji. Z večjim razmikom med členi bi se bolj vpela v naravni prostor. Spričo svoje logične zgradbe je zelo pregledna, tako da bi kot univerza lahko dobro delovala.
Zasnova se prometno navezuje na novo cestno zanko, vendar je promet rešen nepregledno. Parkiranje je predvideno v kleteh objektov in delno na terenu. Odprti prostori med trakovi in prečna os so namenjeni pešcu.
Faznost izgradnje je omogočena z nizanjem posameznih lamel, ki vsebujejo vse elemente kampusa, vendar se postavlja vprašanje izgleda in delovanja strukture v začetnih fazah. Projekt je radikalno in poudarjeno shematično zasnovan. Ne ozira se na obstoječe danosti prostora in grobo poseže v relief in gozdno površino, vendar koncept izpelje dosledno ter išče povezave grajene strukture z naravo v artikulacijah notranjih odprtih prostorov.
Žirija meni, da je struktura, ki jo projekt predlaga dobro zasnovana predvsem z vidika funkcionalnost in rasti, mnogo manj pa iz vidika vključitve v prostor in oblikovanja prepoznavno artikuliranih in hierarhično členjenih prostorov. Žirija je zato projektu podelila odkup.

Plakati

Avtorji:

Marjan Bežan
Boris Bežan
Hector Mendoza Ramirez
Mara Partida Munoz

Insert iz poročila komisije:

Poudarjeno usklajene prvine urbanistične in arhitekturne zasnove temeljijo na zelo razvejani konfiguraciji dolgih stavbnih traktov, ki so sicer lepo položeni v relief a s svojimi razsežnostmi močno preobrazijo in prizadenejo obstoječe krajinske kakovosti. Zavedanje o tem problemu je očitno vplivalo na sproščanje pritličij pri večjem številu zgradb do mere, ki je očitno neracionalna in bi bila problematična pri vzdrževanju. Tudi poskus ohranitve ali formiranja sklenjenih pasov gozda v vzhodnem delu (in v manjši meri na zahodnem robu) ne more uravnotežiti agresivnosti predlaganih posegov in mimetičnih teženj v krajinskem oblikovanju. Splošna značilnost zasnove je namreč v tem, da v zaznavnem pogledu, sklenjene zgradbe segajo visoko v pobočje Drgančevja. Zaradi takih splošnih značilnosti zasnove je razumljivo in primerno zoževanje stavb na konceh, ki kažejo tudi na doslednost oblikovalskih načel. Zelo dobro je zasnovan ločno oblikovan prostor namenjen pešcem pri komuniciranju vzdolž večine objektov. V tej prvini zasnove je lepa tudi zamisel “arkadne nadstrešnice” ob glavnem, dobro vidnem vhodu na križišču Levičnikove ceste in glavne notranje komunikacije za pešce in motorni promet, ki vstopa v zelo razsežno (preveliko) podzemno parkirno garažo v južnem delu kompleksa. Zelo sprejemljiv je predlog vodenja linije javnega potniškega prometa skozi osrednjo peščevo površino. Pri predlagani prometni ureditvi ne gre prezreti, da bi neposredna povezava nove vzhodne mestne obvoznice z obodno cesto kampusa, lahko izpostavila univerzo motečemu tranzitnemu prometu.
V projektu niso prikazane športna oz. univerzalna prireditvena dvorana, ki naj bi služila univerzi in mestu in funkcionalne parkovne in druge povezave s središčem mesta. V nekaterih območjih kampusa niso enakovredno rešeni dostopi za urgentna vozila in za invalide.
Zasnova vsekakor omogoča primerno fazno izgradnjo pri vseh programskih sklopih oz. objektih razen pri veliki (koncentrirani) podzemni garaži in objektih nad njo. Celoten projekt predstavlja zanimiv prispevek razvoju tipologije univerzitetnega kampusa, vendar izbrani stavbni gabariti ne nakazujejo možnosti ureditve večjih zbirališč in raznovrstnosti spremljajočih programov.
Prilagoditev topografiji z lomljenimi, na kraški svet aludirajočimi členi, ki so speljani v skladu z reliefom, je dobra zamisel. Vendar bi zasnova bolje delovala, če bi bile stavbne poteze členjene na manjše enote, kar bi dodatno prispevalo k boljši vraščenosti v krajinski prostor.

Plakati

Avtorji:

Tomaž Maechtig, u.d.i.a.
Urša Vrhunc, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Predlog karakterizirajo nenavadno visoke in zgoščene stavbe inovativnih oblik. Na zahodni strani so univerzitetni programi, na vzhodni je študentsko naselje. S strategijo razpršene koncentracije se ohrani gozdna krajina. Organizacija programov v grozdih je kvalitetno rešena in smiselno povezana v visokih hibridnih objektih. Predavalnice in javni programi so v pritličjih, individualni programi so v stolpih.
Grozdi stolpov z višino 43 metrov presegajo visoko raslo drevje tako, da izstopajo iz gozda, ga ohranjajo, po drugi strani pa preglašajo. Zasnova spominja na skandinavske vzore življenja v gozdu.
Faznost je možna s postopno izgradnjo posameznih sklopov objektov, med tem ko zasnova ne predvideva dozidav in nadzidav.
Prometna ureditev skoraj v celoti ohranja obstoječo prometno mrežo z dvema notranjima zankama servisnih cest, ki zagotavljata tekoče, pregledno in prožno odvijanje prometa. Zaradi pretežno vertikalnih komunikacij je težko prehajati med različnimi programi znotraj grozda. Omejena je fleksibilnost in povezovanje funkcij, razvitih po prerezu. Glede na organizacijske prednosti horizontalno razložene in zgoščene mreže sicer pogumna metropolitanska zamisel za pričakovane sinergijske učinke sodobnega kampusa ni utemeljena.
Drzen poskus prilagoditve strukture kampusa gozdnemu prostoru, ki ga vertikalna zasnova zidava v primerjavi z drugimi predlogi najmanj načenja, ne ponuja celostnih pogojev za dobro urejeno univerzo v naših razmerah, ki potrebuje večjo povezanost in boljšo preglednost. Vzdrževanje in oskrbovanje visoke zidave je tudi tehnološko in energetsko zahtevnejša.
Predlog prinaša alternativno vizijo vertikalnega kampusa, ki je dosledno izpeljana, skrbno tipološko razdelana in učinkovito prezentirana.

Plakati

Avtorji:

Rok Benda, u.d.i.a.
Primož Hočevar, u.d.i.a.
Mitja Zorc, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Osnovno izhodišče projekta je parkovno – gozdna ureditev. Univerzitetni kampus je zamišljen kot sestav več skupin objektov, ki so dokaj enakomerno razmeščeni po prostoru. Sestavljen je iz treh sklopov: vstopnega južnega dela s centralnimi institucijami univerze, sklopa šolskih objektov v sredini in študentskim naseljem na vzpetini na vzhodnem delu. Vse tri sklope povezujeta dve cesti: nova zvezna cesta z Levičnikove na Šentjernejsko cesto in notranja krožna cesta, ki je namenjena napajanju šolskih objektov. Struktura, kakršna je zasnovana je značilna za stari tip univerze z ločenimi fakultetami, ločenimi programi in težko zadovolji nov tip integrirane nove univerze, ki naj bi nastala v Novem mestu. Vstop v kampus z vozili je iz novega krožišča na Levičnikovi cesti. Predlog omogoča zelo enostavno in postopno gradnjo.
Javni in servisni program pa sta locirana ob Levičnikovi cesti in tvorita svojo, od kampusa praktično neodvisno celoto. Predlog omogoča izgradnjo AMZS servisa in ohranja bencinsko črpalko.
Območje urejanja je v skladu z razpisom. Programi so razmeščeni tako, da je javni del programa s servisnimi dejavnostmi popolnoma ločen od univerzitetnega dela in se nahaja ob Levičnikovi cesti. Univerzitetne centralne institucije in športna dvorana sta na južnem delu ob vstopu, objekti posameznih šol pa so razmeščeni ob severni napajalni cesti. Študentsko naselje je na JV delu kompleksa in se dotika servisne ceste. Športna dvorana, rektorat in knjižnica tvorijo s svojo postavitvijo v prostor osrednji trg kampusa, ki se nato izteče v parkovni gozd. Objekti šol so položeni z vzdolžno osjo pretežno v smeri S-J, vendar členjeni po posameznih volumnih, ki omogočajo, z zamiki po globini in višini, dobro prilagajanje terenu in igro fasad.
Oblikovanje izhaja iz navezave posameznih objektov na obodno servisno cesto, ki se v velikem loku priključuje na priključno cesto na jugu. V projektu je dobro opredeljeno, kje bo osrednje stičišče življenja in dela v kampusu. Porazdeljeni objekti za posamezne šole in njihova prostorska ločenost bosta imeli za posledico tudi ločenost študentov po študijskih smereh, kar je ponovitev sedanje situacije v vseh slovenskih univerzah.
Sama zasnova objektov je gradbeno nezahtevna, njihova notranja struktura je primerno razdelana in omogoča veliko prilagodljivost posameznim programom. Orientacija objektov je pretežno V-Z, kar je za stanovanjske objekte primerno, manj pa za predavalnice in seminarje.
Urejen prostor med dvema skupinama študentskih blokov s športnimi igrišči, predstavlja drugi pol aktivnosti, poleg centralnega trga, vendar je lahko tudi velik izvor hrupa. Predlog v oblikovnem smislu sicer funkcionalen, vendar ne izraža posebne identitete kampusa kot celote.
Faznost izgradnje je zaradi zasnove in razmestitve objektov podana. Moti le koncept faznosti, ki predvideva gradnjo od zunaj navznoter in ne obratno. To pomeni, da se najprej zgradijo objekti ob servisni cesti in nato šele podaljški teh objektov, ki so stran od ceste.
V prvi fazi je predvidena izgradnja centralnih objektov univerze in nato bi nastajali ostali deli kampusa. Tak pristop omogoča dobro delovanje sistema že od vsega začetka. Pri tem je potrebno izpostaviti, da se lahko servisni in javni program izvajata neodvisno od izgradnje kampusa.
S posebno prečno priključno cesto, ki povezuje Levičnikovo cesto z Šentjernejsko cesto, na južnem delu kompleksa, je dobro urejen dostop do centralnega dela kampusa. Servisna obvozna cesta po obodu napaja vse stavbe posameznih šol in je namenjena za lokalni in omejen javni promet. Peš in motorni promet sta ločena po celotni površini kampusa. Hrup je zaradi takega koncepta majhen. Parkiranje je zagotovljeno na površini in v kleteh objektov.
Javni del programa se napaja direktno iz Levičnikove ceste in je s tem avtonomen.
Celotno območje urejanja je, zaradi načina predvidene pozidave, bogato z zelenicami med objekti, ki so ali obstoječa drevesa ali pa na novo urejene zelenice. Z ozirom na način pozidave kampus ne bo izstopal iz obstoječe pokrajine, ampak se njej v veliki meri prilagaja. V tem pogledu je rešitev konservativna in nenapadalna.
Z ozirom na zamišljeno razmestitev objektov v prostoru, bi bil celoten kompleks komunalno in energetsko precej zahteven. Način zazidave pa napeljuje tudi na misel, da vzdrževanje ne bo poceni.
S svojo zasnovo je predlagana rešitev, ne glede na nekatere, zgoraj navedene pomanjkljivosti, zelo racionalna rešitev, saj v treh ločenih sklopih rešuje zazidavo celotnega kompleksa in pri tem ustvari tudi zaključene funkcionalne enote, ki zagotavljajo polno delovanje delov zamišljene celote. Z ozirom na dolgoročnost izgradnje je s tem konceptom urbanistične zasnove v celoti spoštovana tudi arhitekturna fleksibilnost.