22. Zbor ZAPS: poročilo o dogodku
Novica
Aktualno
Strokovni nadzor – Zakaj in kako?
Tema 22. Zbora ZAPS je bila strokovni nadzor nad delom članov zbornice. Ta se izvaja na osnovi pooblastil, ki jih zbornici nalaga ZAID od leta 2017 z namenom varovanja javnega interesa, krepitve zaupanja v stroko, preventivnega delovanja ter zagotavljanja odgovornega opravljanja poklicnih nalog. Glavni cilji so usmerjanje članov k dobri praksi, poenotenje standardov ter izboljšanje kakovosti projektantskih storitev ob zmanjševanju tveganj za napake.
Uvodni prispevek
Po sedmih letih izvajanja strokovnega nadzora je čas za analizo stanja. Podatki kažejo, da med vrstami nadzora močno prevladuje redni strokovni nadzor (75 odstotkov). Komisija za strokovni nadzor (KSN) pa opozarja na pogosto ugotovljeno slabo stanje:
- Kakovost dokumentacije: velika večina pregledane projektne dokumentacije je na nizkem nivoju obdelave (predvsem nepopolna in nesistematična dokumentacija ter slaba obdelava PZI).
- Znanje in odgovornost: zaznano je pomanjkljivo poznavanje zakonodaje in pravil stroke ter prenizka stopnja odgovornosti pooblaščenih strokovnjakov.
- Ponavljanje napak: pri nadzorih se skozi leta pojavljajo podobne ugotovitve, tudi pri obnovitvenih nadzorih, kar odpira vprašanje učinkovitosti dosedanjih ukrepov in izobraževanj.
V maju 2026 je zbornica pri članih, ki so bili deležni strokovnega nadzora, izvedla anketo o njihovi izkušnji in priporočilih. Odziv članov (45 odgovorov, 54 odstotna odzivnost) kaže na precejšen razkorak med namenom nadzora in njegovo percepcijo:
- Splošna ocena izkušnje je razmeroma nizka in znaša 2,8 od možnih 5 točk a glede na naravo postopka je nižja ocena do neke mere razumljiva.
- Kar 73 odstotkov članov je postopek doživljalo kot stresen.
- Večina (44 odstotkov) nadzor dojema pretežno kot sankcijski mehanizem, medtem ko si jih veliko bolj želi svetovalne in podporne vloge zbornice.
- Člani izpostavljajo dolgotrajnost postopkov, nejasnost kriterijev presoje, občutek nesorazmernosti zahtevane dokumentacije, vprašanje osredotočenosti nadzora na bistvene strokovne vidike ter pomanjkanje osebnega stika in dialoga s pregledovalci.
Izzivi in predlogi za naprej
Predstavitev odpira ključna vprašanja, kako zmanjšati negativno percepcijo članov, poenotiti merila in definirati »ustrezen strokovni nivo«. Kot glavne rešitve predlaga:
- Uvedba dvostopenjskega postopka
- Sistemske spremembe
- Izobraževanje in obveščanje
Razprava:
Razprava je osvetlila razkorak med trenutnim načinom izvajanja strokovnega nadzora in pričakovanji članov, hkrati pa je opozorila na v večini primerov nizko kakovost projektne dokumentacije v praksi. Razprava je bila strukturirana okoli pregleda možnostih izboljšave obstoječega sistema, primerjave z drugimi zbornicami ter vprašanja strokovne odgovornosti.
1. Ključne pomanjkljivosti trenutnega sistema
Udeleženci so soglasno izpostavili več sistemskih težav, ki hromijo učinkovitost nadzora in povzročajo nezadovoljstvo:
-
- Dolgotrajnost in administrativna obremenjenost
- Drobnjakarstvo namesto poudarka na bistvu
- Ali je nadzor revizija dokumentacije
- Netransparentnost in pomanjkanje jasnih meril
- Odsotnost osebnega stika
2. Stanje stroke in projektne dokumentacije
S strani članov komisij, zborničnih organov in razpravljavcev je bilo ocenjeno izpostavljeno, da je kakovost projektne dokumentacije na trgu kritično slaba in da po nekaterih ocenah kvaliteta pada. Omenjene so bile nepopolne, nepregledne in nesistematične dokumentacije, pomanjkljiva obdelava PZI, slabo poznavanje zakonodaje in pravil stroke ter pomanjkanje sistematičnega obrtnega znanja pri pripravi projektne dokumentacije.
Kot razlogi za takšno stanje so bili navedeni možni zunanji pritiski (podrejanje željam investitorjev, prenizke cene storitev na trgu) in pomanjkanje zavedanja o lastni strokovni odgovornosti. Več razpravljavcev je opozorilo tudi na zavestne kršitve, posojanje oziroma nekritično uporabo žigov, sledenje pritiskom investitorjev ter primere, ko se projektanti zavestno približujejo robu zakonitega ali ga prestopajo. Ob tem je bilo poudarjeno, da je treba ločiti med napakami zaradi neznanja ali površnosti ter zavestnimi oziroma naklepnimi kršitvami.
Omenjena so bila tudi negativna mnenja občinskih urbanistov po osmem odstavku 43. člena Gradbenega zakona. Ta mnenja lahko vsebujejo zelo različne primere: od resnih kršitev do neskladnosti (npr. med grafiko in tekstom) ali manjših nepravilnosti. Izpostavljena je bila potreba po jasnejšem razumevanju, kdaj takšno mnenje vodi v disciplinski postopek, kdaj v strokovni nadzor in kdaj ne zahteva nadaljnje obravnave.
3. Izkušnje in vzporednice iz drugih zbornic
Razprava je ponudila dragocen vpogled v prakse drugih poklicnih zbornic:
- Zdravniška zbornica izvede okoli 100 nadzorov letno (cca. en odstotek članov). Njihov primarni cilj je nadzor s svetovanjem, ki poteka v živo in deluje podporno in izobraževalno ter s tem zmanjšuje stres za pregledovanca. Izredni nadzori so jim bili odvzeti in preneseni na zunanjo agencijo za kakovost, kar je bilo predstavljeno kot izguba pomembnega zborničnega orodja. Izpostavljeno je bilo, da je strokovne nadzore pomembno ohraniti znotraj zbornic, ker to omogoča strokovno avtonomijo in zmanjšuje nevarnost zunanjega, tudi političnega vpliva.
- Odvetniška zbornica zaradi narave poklica nima preventivnega strokovnega nadzora, temveč le kurativno (disciplinski postopki) ter etično komisijo. Za izobraževanje skrbi njihova odvetniška akademija, resne kršitve pa se prav tako ponavljajo. Etična komisija izdaja mnenja svetovalne narave, ki sama po sebi niso sankcija. Izpostavljeno je bilo, da se tudi pri odvetnikih ponavljajo iste kršitve in pogosto isti kršitelji. Kot pomemben je bil poudarjen osebni pristop, saj pisna komunikacija pogosto deluje bolj napadalno, kot je mišljena.
- Inženirska zbornica (IZS) se konfliktu interesov izogiba na podoben način kot ZAPS (pregledovalci se izločijo, če so povezani z nadzorovanim). V določenih sekcijah ne zaznavajo napak, kar odpira vprašanje o ustreznosti samega modela nadzora. Po navedbah predstavnikov IZS je sprejemanje nadzora med pregledovanci ocenjeno praviloma pozitivno, postopki pa niso usmerjeni v podrobno revizijo dokumentacije. Tako IZS kot ZAPS pa se soočata s težavo pomanjkanja vpogleda v dejansko vsebino dela članov prek sistema e-Graditev.
Predstavitev
Poročilo
Izjava 1: Robi Lesnik, univ. dipl. inž. arh., ZAPS
Izjava 2: Veronika Ščetinin, univ. dipl. inž. arh., ZAPS
Izjava 3: Jernej Prijon, predsednik ZAPS
VABILO
Projekt Zbori ZAPS sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor.