Severna mestna vrata - Bavarski dvor

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, odprti, projektni urbanistični in arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za urbanistično in programsko rešitev območje vzhodno in zahodno od Slovenske ceste (vzhodni del območja CO2/1 in zahodni del območja CO2/2 Bavarski dvor) in arhitekturno rešitev poslovnega objekta na zahodni strani Slovenske ceste.

Naročnik: Bavarski dvor d.o.o., IMMORENT d.o.o. in Mestna občina Ljubljana
Rok oddaje: 16.07.2007 20:55:43
Zaključno poročilo komisije: 03.08.2007 00:00:00

OCENJEVALNA KOMISIJA

predsednik ocenjevalne komisije, imenovan s strani ZAPS
Ivan STANIČ, univ.dipl.inž.arh.

podpredsednik ocenjevalne komisije, imenovan s strani naročnika Bavarski dvor, d.o.o.
Darko ŠKODIČ

član, imenovan s strani naročnika Immorent, d.o.o.
mag. Boris TUMA, dipl.inž.

član, imenovan s strani naročnika Bavarski dvor, d.o.o.
Beno MUHIČ;

član, imenovan s strani naročnika MOL
Tomaž BRATE, univ.dipl.inž.arh.

član, imenovan s strani ZAPS
prof. dr. Aleš VODOPIVEC, univ.dipl.inž.arh.

član, imenovan s strani ZAPS
Miha DEŠMAN, univ.dipl.inž.arh.

nadomestna članica, imenovana s strani naročnikov
Marjeta ZORNADA, univ.dipl.inž.arh.

nadomestna članica, imenovan s strani ZAPS
Petra PAŠKULIN, univ.dipl.inž.arh.

poročevalec
Tadej ŽAUCER, univ.dipl.inž.arh.

poročevalec
Matej HÖFLER, univ.dipl.inž.arh.

skrbnica
mag. Barbara ŽIŽIČ, univ.dipl.inž.arh.

Plakati

Avtorji:

Alessio Coloni, Dott. arch.

Sodelujoči:

Soavtor:
Marko Coloni, abs. arch.

Sodelavci:
Kristina Grandits udia – arhitektura
Kent Arvidsson Tekn. Dr. WSP Sverige AB – gradbene konstrukcije
Jože Vrhunc udistr. Biro ES – strojne instalacije
Marijan Kuhelj udistr. Biro ES – elektro instalacije
Viktor Drašler udiel. Biro ES – elektro instalacije
Franci Cerkvenik udigr. Tegainvest – prometna zasnova

Konzultantje:
Ivo Gostiša – Pl-Izolirka – požarna varnost
Tomaž Schrott – Geoinženiring – geomehanika

Insert iz poročila komisije:

Natečajno rešitev prepoznava izredno pestrost zdajšnjega prostorskega členjenja v območju zato ponuja izrazito mirno urbanistično ureditev v mejah podanih natečajnih gabaritnih omejitev. Takšen razmerje do prostora se nadaljuje s predlogom oblikovanja stavbnih mas na obeh straneh ceste, spoštljivim odnosom do prisotne arhitekturne dediščine slovenske moderne in poudarjeno zadržanim arhitekturnim izrazom. Z arhitekturnim oblikovanjem se tako ne ustvarja novi >znak< v prostoru, temveč se z kompozicijo vseh vertikal in volumnov, zdajšnjih in dodanih, ustvarja večja prostorska, urbanistična slika oziroma prostorski kompozicijski ansambel, v katerega se vključuje tudi stavba PCL na nasprotni strani Masarykove ceste. Zanimivo je, da za funkcioniranje takšnega sklopa rešitev ne vidi potrebe po formalistični postavitvi še četrtega stolpa v prostor parka med Slovensko in Tivolsko cesto, ki se ga tudi pri razmišljanjih o širšem prostoru rešitev ne dotika.
V urbanistični zasnovi sta vstopna stolpa prepoznana kot urbana poudarka, vendar tako, da se ne ustvarja >dvojček<, temveč asimetrična kompozicija. Rešitev za urejanje širšega prostora rešitev ne ponuja. Prometna ureditev ne spreminja zdajšnjega režima v območju, vstopi v podzemne garaže so z Dvorakove, kjer se preuredi obstoječo rampo in Pražakove, predvidena so tudi tovorna dvigala. Zunanja ureditev parterja zahodnega dela predvideva povezovanje ploščadi od objekta Eurocentra do Slovenske ceste, pri čemer se na severni strani uredi nekakšen vrt stolpnice, na vzhodni strani pa gre za vzpostavitev enovitega parterja vseh objektov in piazzete v izteku Pražakove ceste.
Stolp na zahodni strani se vključuje v pretekla urejanja območja, vendar tako da, predvsem zaradi višine, prevzema dominantno prostorsko vlogo. Členjenost tlorisa, ki se odraža tudi v vertikali dosega sorazmerno vitkost oziroma eleganco, s katero nagovarja Miheličevo stolpnico.
Na vzhodni strani je predviden visok stolp z nižjim, členjenim objektom v višini telefonske centrale na zahodni strani stolpa Telekoma, tako da je višjim objektom v tem prostoru, tj. Telekoma in nove stolpnice dan podstavek oziroma zmeren višinski prehod od parterja do vertikalnih dominant.
Objekt stolpnice je zasnovan s skulpturalnim nagovorom v slogu klasične moderne. V osnovi je členjen na dva med seboj povezana volumna od katerih je južni višji. S členjenjem volumna objekta (dodajanje in odvzemanje stavbnih mas) je bila dosežena želja po jasni identiteti. V parterju se objekt odpira na severno ploščad.
Objekt je zasnovan kot monolitna AB konstrukcija, nadzemni del objekta je zasnovan z osrednjim AB jedrom in stebri. Stebri so betonski ali ponekod kovinske cevi zapolnjene z betonom. Medetažne konstrukcije so armiranobetonska plošče, brez vidnih preklad ali nosilcev. Možna je tudi izvedba plošč iz prednapetega betona. Za temeljenje je predvidena AB temeljna plošča. Fasada je steklena.
Poslovni del objekta sestavlja 15 etaž. Prostori različne globine so nanizani okoli osrednjega jedra. Ureditev omogoča razdelitev posameznih etaž med več uporabnikov.
Rezidenčni del je v petih nadstropjih, stanovanja so različnih velikosti.
Parkiranje je predvideno v štirih kleteh, kjer so tudi tehnični prostori, dostop je prek rampe iz Dvorakove ulice. Možen je tudi dostop v prvo klet iz Eurocentra (sredi S2).
Zaradi naštetih kakovosti projekta, je natečajna žirija sklenila ponujeni rešitvi podeliti prvo nagrado za urbanistično rešitev in enakovredno zvišano drugo nagrado za arhitekturno rešitev objekta S1.

Plakati

Avtorji:

Sandi Pirš, u.d.i.a.
Gregor Bergant, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Tanja Špan
Matevž Česnik
Vanja Bazdol

Statika:
Bollinger Grohmann Schneider

Instalacije:
Makro 5 d.o.o.

Insert iz poročila komisije:

Urbanistična zasnova elaborata temelji na trditvi, da so severna mestna vrata prerasla v svojevrsten mit o oblikovanju mestnega portala, hkrati pa dosedanje niso presegle futuristične Miheličeve vizije in jo je zato potrebno v dobršni meri še vedno spoštovati. V elaboratu je izpostavljeno, da je potrebno idejo severnih mestnih vrat danes obravnavati kot prostor na vse štirih straneh križišča Slovenska-Dunajska-Tivolska-Trg OF, ne pa zgolj kot na dialog med vzhodno in zahodno stranico Slovenske. Interpretiran motiv previsa Miheličeve stolpnice postane glavna oblikovna komponenta severnih mestnih vrat, le da je v elaboratu previs izražen volumensko dinamično, ko poševno previsevanje stavbnih mas nad prostor Slovenske. Zunanja ureditev predvideva tlakovane in ozelenjene prostore, s tem bi se vzpostavljalo stalno menjavanje vtisov trg-park. Severno od zahodne stolpnice je predvidena relativno velika vodna površina. Višinski in tlorisni gabariti so v okvirih predpisanih dimenzij, uvoz v garaže zahodnega objekta je preko obstoječe rampe v Dvorakovi, uvoz v vzhodni objekt predvideva novo rampo med novozgrajenim objektom in objektom Pošte. Ideja kristaliničnih stolpov na vzhodnem in zahodnem robu severnih mestnih vrat naj bi ustvarila “kristalni kanjon urbanih stalagmitov”, zasnova vzhodnega stolpa pa je v tej fazi izražena predvsem v osnovnih obrisih in ne prejudicira končne podobe. Na vzhodnem delu je severno od stolpa postavljen nižji objekt, ki prevede višino “klavirja” v vertikalo načrtovanega stolpa.
Zaradi celovitega razmisleka o širšem prostoru je ocenjevalna komisija odločila, da elaborat oceni z eno od nagrad, nekoliko moteč je bil le predlog četrtega stolpa v severozahodnem “kvadrantu”.
Arhitekturna zasnova temelji na “pripenjanju” organskega telesa na trdno “hrbtenico”. Pri čemur je hrbtenica Miheličeva stolpnica, organsko telo pa nov objekt, kristalinična forma, ki je ovita v enoten plašč proti severu (fasada na Tivolsko) in zahodu (fasada na Slovensko). Na jugu in zahodu pa se ovoj kontekstualizira in vzpostavlja dialog z objekti vzdolž Dvorakove. Cezura med Miheličevo stolpnico in novim objektom je zasnovana kot vertikala z dvigalom, v katero je možno vstopati s severne plaze in iz notranjosti. Od vertikalne cezure se stolp začne dinamizirati in tak ovoj poteka preko cele severne in zahodne fasade. Do šeste etaže je objekt zasnovan z poudarjeno previsnimi etažami, do končne dvajsete etaže pa je previs minimalen. Južna in zahodna fasada sta vertikalni. Pritličje objekta predvideva ločena vhoda za poslovni in stanovanjski (boarding) del stolpa. Tlorisna zasnova etaž predvideva možnost vzpostavitve dveh blokov. Blok A na zahodnem robu objekta (ob Miheličevi stolpnici) omogoča v jugozahodnem delu integriranje manjših (40-80 m2) poslovnih apartmajev (boarding house) v poslovne etaže, blok B, ki predstavlja vhodni in severni del objekta pa je namenjen poslovnim prostorom. V zgornjih etažah pa se tudi blok B preobrazi v boarding house program, ki omogoča tudi večje površine poslovnih apartmajev (120 – 150 m2). Tehnologija ogrevanja in prezračevanja temelji na vključevanju talne vode (vrtine cca 20 m) v celoten sistem. Vsaka etaža je zasnovana kot delno samostojna enota. Fasadni pas je zasnovan kot troslojna zasteklitev z vmesnim prostorom in žaluzijo ter dodatnim notranjim steklom. Energetska zasnova objekta je inovativna in ekološka.
Elaboriranost zasnove objekta, fleksibilnost tlorisov, odnos do sosednje Miheličeve stolpnice, tehnološka inovativnost ter zrelo poetično razmišljanje o vlogi objekta na severnih mestnih vratih so ocenjevalno komisijo vodili k odločitvi, da elaboratu podeli drugo nagrado za urbanistično zasnovo in enakovredno zvišano drugo nagrado za arhitekturno rešitev.

Plakati

Avtorji:

Uroš Birsa, u.d.i.a.
Boštjan Gabrijelčič, u.d.i.a.
Tomaž Budkovič, abs. arh.
Denis Rovan, abs. arh.

Sodelujoči:

Janez Marolt abs. arh.

Konzultanti:
Alojz Rovan u.d.i.g., Navor d.o.o. za statiko
Mitja Mazelj, u.d.i.s. za strojne instalacije
Nataša Rovan Gračnar d.i.g. za požarno varnost

Insert iz poročila komisije:

Urbanistična rešitev za območje Bavarskega dvora, presečišča mestnega ringa z glavno mestno avenijo, temelji na dveh elementih: talni označitvi z >mestno preprogo< in vertikalno označitvijo z >mestnimi vrati<. Z urbano preprogo se povežejo zunanji javni prostori in pritličja obstoječih ter novih objektov v območju med Pražakovo, Dvorakovo, Tivolsko ter trgom OF. Elemente preproge sestavljajo uporaba enakih elementov tlakovanja površin, urbanistične opreme s klopmi, lučmi in oglasnimi vitrinami ter zasaditev. Tlakovanje poteka v omenjenem območju tudi na področju cestišča, ki ostaja v funkciji, podobno kot na Prešernovem trgu.
Obe novi stolpnici sta oblikovani z igro odvzemanja delov od predvidenih maksimalnih volumnov, vodilo je odnos do sosednjih objektov in odpiranje pogledov obstoječih in novih objektov. Pri vzhodni, nižji stolpnici prirezana tlorisna zasnova omogoča zahodni stranici Telekomove stolpnice poglede proti Bavarskemu dvoru, zahodna , ki se od obstoječe Miheličeve stolpnice odmika, odpira poglede proti Kozolcu.
Prometni režim je ohranjen, uvoza sta v sklopu objektov, pravokotno s Pražakove oziroma Dvorakove ulice.
Zasnova s konceptom rezanja je rezultirala dinamično obliko objektov , ki so v prostor umeščeni v dobrem odnosu do obstoječe zazidave in bila uspešna tudi pri kreiranju nove prostorske celote.
Zahodna stolpnica je oblikovana po zasnovi dvodelnih volumnov z jasno delitvijo podstavka v višini obstoječe telefonske centrale arh. Miheliča, z javnim programom in zgornjim volumnom z zasebnim značajem. Z odmikom od objekta S1 ustvarja možnost dobre povezave z obstoječim javnim prostorom
Pritličje in mezzanin sta namenjena javnemu programu, zasnovana privlačno z dvovišinskimi prostori. Vertikalna povezava ni oblikovana klasično, temveč je širša in namenjena tudi avditoriju za občasne prireditve.
Zgornje etaže imajo programsko delitev po delu objekta in ne po etažah, saj so stanovanja predvidena v južnem delu, poslovni prostori pa v severnem, kar je sicer ob upoštevanju možnih funkcionalnih težav vredno razmisleka.
Uporabni prostori se nizajo ob obodu celotnega tlorisa, v sredini je jedro s komunikacijami in sanitarijami, ki je funkcionalno ugodno rešeno.
Stanovanja so sodobno zasnovana in omogočajo široke možnosti notranje ureditve po želji stanovalca.
Čeprav v elaboratu ni obdelano širše območje, je žirija zaradi vsega navedenega elaboratu podelila priznanje za urbanistični del.
Zaradi navedenih kvalitet in zlasti oblikovanja arhitekturnega volumna je komisija elaboratu podelila priznanje za arhitekturni del.

Plakati

Avtorji:

Doc. Jurij Kobe, u.d.i.a.
Rok Žnidaršič, u.d.i.a.
Domen Bergoč, u.d.i.a.
Tanja Bojc, abs.arh.

Sodelujoči:

Gorana Stipeš, štud.arh.
Nejc Lebar, štud.arh.

Konzultanti:
Alan Sodnik, statika
Tomaž Jevšnikar, el.inšt.
Marko Vrabec, str.inšt.

Insert iz poročila komisije:

V urbanistični rešitvi se projekt podrobneje ukvarja tudi s širšim prostorom, vključno z navezovanje južnega dela Bežigrada ob Parmovi na mestno središče. Zgostitvam, ki se pojavljajo na območju Bavarskega dvora in Potniškega centra Ljubljana kot nasprotni pol postavlja ureditev poglobljenega parka pod železniško progo – zelene urbane površine, ki jo dopolnjujejo povezovalni paviljoni z različnimi programi.
V predlogu prikazuje oblikovanje >vrat< s parom razcepljenih volumnov, s čemer je dosežen vtis vitkosti, ki se deloma prilagajata višini stolpnice S2, na vzhodni strani pa predlaga v severnem vogalu višji objekt, kot povezovalni element s predvidenim zahodnim višinskim poudarkom Potniškega centra Ljubljana. Elaborat tudi opazi problem oblikovanja zaključka stavbnega niza ob Dvorakovi in za to predlaga rešitev.
Glede prometne ureditve projekt na zahodni strani predlaga navezavo na obstoječo uvozno rampo Eurocentra ter dodatno še povezavo s preko parkirne hiše za Kozolcem in dvigalo, na vzhodni pa uvozno rampo zunaj Pražakove ulice in ukinitev obstoječe rampe za območje južno od Pražakove in njeno nadomestitev z dvigalom.
Glavni vhodi v objekte za poslovne in javne programe so orientirani na Slovensko cesto, medtem ko je vhod za boarding predviden iz intimnejšega prostora malega trga ob Dvorakovi ulici.
V zunanji ureditvi je poudarek na oblikovanju več različni bolj odprtih ali bolj intimnih ambientov. Pri oblikovanju parterja je poudarek na programski pestrosti in prehajanju iz zunanjosti v notranjost.
Razmeroma zadržano oblikovanje obeh dominant >vrat< v mestno središče je ob stiku z mestnim parterjem predstavljeno vabeče razgibano tako v oblikovnem, kot tudi v programskem smislu. Doseči se želi čim tesnejšo povezavo med notranjim in zunanjim prostorom.
Zgradba je zasnovana kot fleksibilna struktura, ki lahko sprejme najrazličnejše programe – od povsem javnih, preko poslovnih, kjer je mogoče povezovati tudi po več etaž v eno celoto, pa do poslovnih stanovanj, saj to konstrukcijska zasnova omogoča.
Projekt kar prve štiri etaže namenja bolj javnim programom, temu sledijo pisarniška nadstropja, nato boarding house in v zgornjih etažah večnamenski klubski prostori. Prav na vrhu je tehnična etaža in nad njo helioport.
Projekt se zavestno odloča za bolj umirjeno oblikovanje fasad z vertikalnimi senčili, ki se prilagajajo programov v notranjosti objekta. Modularna zasnova omogoča tudi naknadno modificiranje fasade.
V tlorisni zasnovi imamo opravka z dvema jedroma od katerih je eno namenjeno predvsem vertikalni komunikaciji, medtem ko je drugo namenjeno bolj tehničnim in pomožnim prostorom. Delovni in bivalni prostori so razporejeni po obodu objekta. Razcepljenost volumnov je izkoriščena za umestitev panoramskih dvigal, kar daje rešitvi še dodatno kvaliteto. Predvideno je tudi požarno stopnišče, ki povezuje tudi stolpnico S2.
Glede na konstrukcijsko zasnovo je možno oblikovati različne skupine enot v eni etaži, prav tako pa je možno po potrebi povezovati tudi več etaž skupaj v nedeljivo celoto.
Zasnova tako omogoča veliko fleksibilnost in ob tem ustrezno rešuje tudi probleme hlajenja in ogrevanja prostorov, manj uspešna pa je pri ureditvi podzemne etaže, saj predvideva nekatere neuresničljive rešitve.
Ne glede na preseganje omejitev višinskega gabarita na vzhodni strani in neuresničljivost nekaterih predlaganih rešitev je projekt podal sveže razmišljanje o širšem prostoru, zato je komisija namenila elaboratu priznanje za urbanistično rešitev.
Na zunaj zadržan, vitek volumen nam v notranjosti nudi veliko fleksibilnost tako glede horizontalnih členitev prostora, kot tudi vertikalnih povezovanj prostorov ter tudi z odmikom od stolpnice S2 ustvari do nje ustrezen odnos. Prav zaradi teh kvalitet je natečajna komisija elaboratu namenila priznanje tudi za arhitekturno rešitev.

Plakati

Avtorji:

Matej Blenkuš
Miloš Florijančič

Sodelujoči:

Sodelavci – arhitekti:
Rebeka Bučinel
Vesna Hudoklin
Peter Karba

Konzultanti:
Anton Berce statika
Miran Poljšak in Andrej Robič strojne instalacije

Podjetje:
A. Biro, Blenkuš – Florijančič d.o.o.

Insert iz poročila komisije:

Širše območje rešuje predvsem iz prometnega vidika, kjer predlaga preureditev Dvorakove ceste v enosmerno, navezavo Parmove s Tivolsko pod železnico in dostop do parkirišč Uniona prek te nove ceste. Med železniškimi tiri in Tivolsko cesto je večji zelen odprt prostor, ki ga podrobneje ne obdeluje oziroma opredeljuje.
Postavitev stavb na parceli in njihova artikulacija poudarjata pomen vstopa v središče mesta. Hkrati pa se z oblikovanjem dveh različnih visokih stavb in ene nižje na vzhodni, ki jih je možno tudi različno arhitekturno oblikovati, poskuša doseči spoštljiv odnos do zdajšnjega prostora na obeh straneh ceste. Z arhitekturno členitvijo stavb po vertikali se izogne oblikovanju volumensko premočnih objektov, pri čemer se, vsaj s severne strani, ustvarja vtis grozda vitkih, visokih stavb kar je primeren odgovor na zahtevane tlorisne gabarite.
V zahodnem objektu členitev volumnov sledi razmestitvi programskih sklopov, pri čemer središčni z dvema jedroma zasedajo komunikacijski in tehnični prostori, zunanja pa poslovni in namestitveni programi. Tako se ustvarita dve prosti polji, kjer so razmestitve prostorov lahko poljudne. Konstrukcijski sistem z jeklenimi diagonalami, ki sežejo od tal do venca, je hkrati osrednji motiv oblikovanja vzdolžnih fasad. Gre za znano rešitev iz preteklosti, vendar inovativno v domačem okolju. Vstop v pet-etažno garažo zahodnega objekta je prek lastne rampe. V vsakem primeru se z arhitekturno zasnovo oblikuje izrazit, na tej lokaciji premočen, prostorski >znak<.
Predlog ureditve zunanjega javnega prostora je podrejen ustaljenim tokovom pešcev, del katerih se usmeri v arkadna hodnika, ki sežeta do višine tretjega nadstropja. Na vzhodni strani je parter objekta namenjen predvsem javnim programom, na zahodni pa se javni programi vertikalno raztegnejo prek treh spodnjih nadstropij. Pred stolpnicama sta vodnjaka večjih dimenzij, pred zahodno stolpnico pa še drevored.
Z zasnovami objektov natečajna rešitev presega gradbene meje ob Slovenski cesti, na severni strani in v kletnih etažah. Nesprejemljivo je premikanje kolektorja vzdolž Slovenske ceste.
Ocenjevalna žirija je ugotovila, da rešitev ponuja mnogo jasnih izhodišč za urbanistično oblikovanje predvsem neposrednega območja parterja severnih mestnih vrat zato ji je dodelila priznanje za urbanistično zasnovo.

Plakati

Avtorji:

Vesna Vozlič Košir, u.d.i.a.
Matej Vozlič, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Soavtorji:
Klemen Vodnik, u.d.i.a.
Tadeja Božičnik, abs.arh.
Karin Rožman, abs.arh.

Sodelavci:
Marko Bratina u.d.i.a.
Tomo Stanič abs. arh.
Edvard Štok u.d.i.g.
Aleš Tomaževič u.d.i.str.

Insert iz poročila komisije:

V obrazložitvi urbanistične rešitve avtorji elaborata ugotavljajo potrebo po uravnotežitvi obstoječe situacije z zadržanimi vertikalnimi volumni in fasadami, ter potrebo po generiranju peš povezav med prostori ob križišču Tivolske in Slovenske na terenu in v kletnih etažah.
Predlagajo preureditev Slovenske ceste v avenijo s sredinskim drevoredom in omejenim, pretežno javnim prometom.
Objekta, ki tvorita severna vrata sta oblikovana tako, da s severne strani, ko se približujemo mestu tvorita trdo mestno fasado, z južne strani, ko iz mesta izstopamo, pa tvorita zeleno fasado, ki nas uvaja v območje parka ob železnici. Objekta vrat povezuje predvsem pristop pri urejanju poglobljenega odprtega prostora in vhodnega dela v pritličju, pa tudi oblikovanje obeh objektov.
Zeleno cezuro ob železnici avtorji prepoznajo kot temeljno vrednoto v prostoru. Območje imenujejo >Vzhodni Tivoli< in ga namenijo različnim, predvsem prostočasovnim dejavnostim, brez grajene strukture. Izjemo predstavljajo uvozi v podzemno garažo pod parkom, s Tivolske (za črpalko), Parmove in Medvedove ulice.
Na vzhodni strani Slovenske predvidijo ob visoki stolpnici tudi bolj proti križišču postavljen volumen manjše stolpnice, ki je v parterju in kleti povezan z višjim objektom, in s tem vzpostavlja vmesni višinski člen v prostoru. Ta poudarek je komisija ocenila kot manj ustrezen.
Objekti na vzhodni strani Slovenske presegajo gradbeno mejo ob Pražakovi za 4,5m
S podzemnimi povezavami (K1 in K2) rešitev posega v komunalne kolektorje. Del objekta S1 presega gradbeno meja nad 3. nadstropjem ob Slovenski cesti za cca. 2,8m (do tolerance), rastlinjak na severni strani je zunaj gradbene linije.
Arhitektura novega objekta se kljub velikosti subtilno umešča ob Miheličevo stolpnico S2 in v prostor mesta. Proti mestu kaže svoj zeleni in členjeni obraz, medtem ko proti severu deluje bolj velemestno s steklenim fasadnim plaščem. Nov volumen je postavljen ob betonsko jedro objekta S2, katerega betonska stena je ena od stranic vertikalnega hala. Etaže stolpnice se odpirajo proti temu prostoru. Povezavo z jedrom stolpnice S1 preko vogalne vertikalne zasteklitve je komisija ocenila kot nesprejemljivo.
Na severni strani je v obstoječ poglobljen atrij postavljen vertikalno zasnovan steklen paviljon, kjer je kavarna in ki je glavni povezovalni element prostora, z dostopi iz ploščadi, mezzanina in K1. Javni program sega v prvo klet in dva mezzanina. Glavna vhoda v objekta sta s strani Slovenske ceste, celotno pritličje je oblikovano zelo odprto. Vertikalno strukturiran stekleni plašč se zaključi z razgledno teraso z vrtom – zeleno glavo.
Tlorisne rešitve pritličij, poslovnega in >boarding< dela so kvalitetne.
Uvoz v garažo je predviden iz Pražakove pod Slovensko v drugo klet, kar je izvedbeno vprašljivo, pa tudi število parkirnih mest je pod zahtevanim. Dodaten dostop v K2 je iz garaže Eurocentra (na južnem delu).
Objekt je zasnovan kot monolitna AB konstrukcija. Stene asimetričnih jeder zagotavljajo potresno varnost. Stebri znotraj in po obodu prenašajo vertikalno obtežbo etažnih AB plošč. Nad stebri so predvidene vute. AB plošče imajo v primeru večjih razpetin (do 10m) zaradi zmanjšanja lastne teže vgrajene plastične žoge. Za temeljenje je predvidena AB temeljna plošča.
Fasada je deljena na stekleno strukturirano fasado in na strani proti centru zelen fasadni plašč. Glavna steklena strukturirana fasada ima notranje senčilo. Steklo je fiksno z notranjim potiskom in odbojnim filtrom. Na delih so vertikalna okna za naravno prezračevanje.
Ozelenjena fasada ima med zunanjim “gridom” in steklom betonska korita za zelenje. Zelenje skrbi za zasenčenje objekta.
Zaradi kvalitetnih predlogov celostne rešitve, ureditve parterja in sugestij v zvezi z oblikovanjem Slovenske ceste in Vzhodnega parka, kljub dvomu v izvedljivost nekaterih rešitev in lokalnih preseganj gradbenih linij, je elaboratu komisija namenila priznanje za urbanistično rešitev.
Zaradi kvalitetne zasnove arhitekture kot celote, ter posameznih ambientalnih in tlorisnih rešitev je natečajna komisija elaborat predlagala za tretjo nagrado.

Plakati

Avtorji:

Alessio Coloni, Dott. arch.

Sodelujoči:

Soavtor:
Matko Coloni, abs. arch.

Sodelavci:
Kristina Grandits udia – arhitektura
Kent Arvidsson Tekn. Dr. WSP Sverige AB – gradbene konstrukcije
Jože Vrhunc udistr. Biro ES – strojne instalacije
Marijan Kuhelj udistr. Biro ES – elektro instalacije
Viktor Drašler udiel. Biro ES – elektro instalacije
Franci Cerkvenik udigr. Tegainvest – prometna zasnova

Konzultantje:
Ivo Gostiša – Pl-Izolirka – požarna varnost
Tomaž Schrott – Geoinžiniring – geomehanika

Insert iz poročila komisije:

Natečajno rešitev prepoznava izredno pestrost zdajšnjega prostorskega členjenja v območju zato ponuja izrazito mirno urbanistično ureditev v mejah podanih natečajnih gabaritnih omejitev. Takšen razmerje do prostora se nadaljuje s predlogom oblikovanja stavbnih mas na obeh straneh ceste, spoštljivim odnosom do prisotne arhitekturne dediščine slovenske moderne in poudarjeno zadržanim arhitekturnim izrazom. Z arhitekturnim oblikovanjem se tako ne ustvarja novi >znak< v prostoru, temveč se z kompozicijo vseh vertikal in volumnov, zdajšnjih in dodanih, ustvarja večja prostorska, urbanistična slika oziroma prostorski kompozicijski ansambel, v katerega se vključuje tudi stavba PCL na nasprotni strani Masarykove ceste. Zanimivo je, da za funkcioniranje takšnega sklopa rešitev ne vidi potrebe po formalistični postavitvi še četrtega stolpa v prostor parka med Slovensko in Tivolsko cesto, ki se ga tudi pri razmišljanjih o širšem prostoru rešitev ne dotika.
V urbanistični zasnovi sta vstopna stolpa prepoznana kot urbana poudarka, vendar tako, da se ne ustvarja >dvojček<, temveč asimetrična kompozicija. Rešitev za urejanje širšega prostora rešitev ne ponuja. Prometna ureditev ne spreminja zdajšnjega režima v območju, vstopi v podzemne garaže so z Dvoržakove, kjer se preuredi obstoječo rampo in Pražakove, predvidena so tudi tovorna dvigala. Zunanja ureditev parterja zahodnega dela predvideva povezovanje ploščadi od objekta Eurocentra do Slovenske ceste, pri čemer se na severni strani uredi nekakšen vrt stolpnice, na vzhodni strani pa gre za vzpostavitev enovitega parterja vseh objektov in piazzete v izteku Pražakove ceste.
Stolp na zahodni strani se vključuje v pretekla urejanja območja, vendar tako da, predvsem zaradi višine, prevzema dominantno prostorsko vlogo. Členjenost tlorisa, ki se odraža tudi v vertikali dosega sorazmerno vitkost oziroma eleganco, s katero nagovarja Miheličevo stolpnico.
Na vzhodni strani je predviden visok stolp z nižjim, členjenim objektom v višini telefonske centrale na zahodni strani stolpa Telekoma, tako da je višjim objektom v tem prostoru, tj. Telekoma in nove stolpnice dan podstavek oziroma zmeren višinski prehod od parterja do vertikalnih dominant.
Objekt stolpnice je zasnovan s skulpturalnim nagovorom v slogu klasične moderne. V osnovi je členjen na dva med seboj povezana volumna od katerih je južni višji. S členjenjem volumna objekta (dodajanje in odvzemanje stavbnih mas) je bila dosežena želja po jasni identiteti. V parterju se objekt odpira na severno ploščad.
Objekt je zasnovan kot monolitna AB konstrukcija, nadzemni del objekta je zasnovan z osrednjim AB jedrom in stebri. Stebri so betonski ali ponekod kovinske cevi zapolnjene z betonom. Medetažne konstrukcije so armiranobetonska plošče, brez vidnih preklad ali nosilcev. Možna je tudi izvedba plošč iz prednapetega betona. Za temeljenje je predvidena AB temeljna plošča. Fasada je steklena.
Poslovni del objekta sestavlja 15 etaž. Prostori različne globine so nanizani okoli osrednjega jedra. Ureditev omogoča razdelitev posameznih etaž med več uporabnikov.
Rezidenčni del je v petih nadstropjih, stanovanja so različnih velikosti.
Parkiranje je predvideno v štirih kleteh, kjer so tudi tehnični prostori, dostop je prek rampe iz Dvoržakove ulice. Možen je tudi dostop v prvo klet iz Eurocentra (sredi S2).
Zaradi naštetih kakovosti projekta, je natečajna žirija sklenila ponujeni rešitvi podeliti prvo nagrado za urbanistično rešitev in enakovredno zvišano drugo nagrado za arhitekturno rešitev objekta S1.

Plakati

Avtorji:

Sandi Pirš, u.d.i.a.
Gregor Bergant, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Tanja Špan
Matevž Česnik
Vanja Bazdol

Statika:
Bollinger Grohmann Schneider

Instalacije:
Makro 5 d.o.o.

Insert iz poročila komisije:

Urbanistična zasnova elaborata temelji na trditvi, da so severna mestna vrata prerasla v svojevrsten mit o oblikovanju mestnega portala, hkrati pa dosedanje niso presegle futuristične Miheličeve vizije in jo je zato potrebno v dobršni meri še vedno spoštovati. V elaboratu je izpostavljeno, da je potrebno idejo severnih mestnih vrat danes obravnavati kot prostor na vse štirih straneh križišča Slovenska-Dunajska-Tivolska-Trg OF, ne pa zgolj kot na dialog med vzhodno in zahodno stranico Slovenske. Interpretiran motiv previsa Miheličeve stolpnice postane glavna oblikovna komponenta severnih mestnih vrat, le da je v elaboratu previs izražen volumensko dinamično, ko poševno previsevanje stavbnih mas nad prostor Slovenske. Zunanja ureditev predvideva tlakovane in ozelenjene prostore, s tem bi se vzpostavljalo stalno menjavanje vtisov trg-park. Severno od zahodne stolpnice je predvidena relativno velika vodna površina. Višinski in tlorisni gabariti so v okvirih predpisanih dimenzij, uvoz v garaže zahodnega objekta je preko obstoječe rampe v Dvorakovi, uvoz v vzhodni objekt predvideva novo rampo med novozgrajenim objektom in objektom Pošte. Ideja kristaliničnih stolpov na vzhodnem in zahodnem robu severnih mestnih vrat naj bi ustvarila “kristalni kanjon urbanih stalagmitov”, zasnova vzhodnega stolpa pa je v tej fazi izražena predvsem v osnovnih obrisih in ne prejudicira končne podobe. Na vzhodnem delu je severno od stolpa postavljen nižji objekt, ki prevede višino “klavirja” v vertikalo načrtovanega stolpa.
Zaradi celovitega razmisleka o širšem prostoru je ocenjevalna komisija odločila, da elaborat oceni z eno od nagrad, nekoliko moteč je bil le predlog četrtega stolpa v severozahodnem “kvadrantu”.
Arhitekturna zasnova temelji na “pripenjanju”organskega telesa na trdno “hrbtenico”. Pri čemur je hrbtenica Miheličeva stolpnica, organsko telo pa nov objekt, kristalinična forma, ki je ovita v enoten plašč proti severu (fasada na Tivolsko) in zahodu (fasada na Slovensko). Na jugu in zahodu pa se ovoj kontekstualizira in vzpostavlja dialog z objekti vzdolž Dvorakove. Cezura med Miheličevo stolpnico in novim objektom je zasnovana kot vertikala z dvigalom, v katero je možno vstopati s severne plaze in iz notranjosti. Od vertikalne cezure se stolp začne dinamizirati in tak ovoj poteka preko cele severne in zahodne fasade. Do šeste etaže je objekt zasnovan z poudarjeno previsnimi etažami, do končne dvajsete etaže pa je previs minimalen. Južna in zahodna fasada sta vertikalni. Pritličje objekta predvideva ločena vhoda za poslovni in stanovanjski (boarding) del stolpa. Tlorisna zasnova etaž predvideva možnost vzpostavitve dveh blokov. Blok A na zahodnem robu objekta (ob Miheličevi stolpnici) omogoča v jugozahodnem delu integriranje manjših (40-80 m2) poslovnih apartmajev (boarding house) v poslovne etaže, blok B, ki predstavlja vhodni in severni del objekta pa je namenjen poslovnim prostorom. V zgornjih etažah pa se tudi blok B preobrazi v boarding house program, ki omogoča tudi večje površine poslovnih apartmajev (120 – 150 m2). Tehnologija ogrevanja in prezračevanja temelji na vključevanju talne vode (vrtine cca 20 m) v celoten sistem. Vsaka etaža je zasnovana kot delno samostojna enota. Fasadni pas je zasnovan kot troslojna zasteklitev z vmesnim prostorom in žaluzijo ter dodatnim notranjim steklom. Energetska zasnova objekta je inovativna in ekološka.
Elaboriranost zasnove objekta, fleksibilnost tlorisov, odnos do sosednje Miheličeve stolpnice, tehnološka inovativnost ter zrelo poetično razmišljanje o vlogi objekta na severnih mestnih vratih so ocenjevalno komisijo vodili k odločitvi, da elaboratu podeli drugo nagrado za urbanistično zasnovo in enakovredno zvišano drugo nagrado za arhitekturno rešitev.

Plakati

Avtorji:

Vesna Vozlič Košir, u.d.i.a.
Matej Vozlič, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Soavtorji:
Klemen Vodnik, u.d.i.a.
Tadeja Božičnik, abs.arh.
Karin Rožman, abs.arh.

Sodelavci:
Marko Bratina u.d.i.a.
Tomo Stanič abs. arh.
Edvard Štok u.d.i.g.
Aleš Tomaževič u.d.i.str.

Insert iz poročila komisije:

V obrazložitvi urbanistične rešitve avtorji elaborata ugotavljajo potrebo po uravnotežitvi obstoječe situacije z zadržanimi vertikalnimi volumni in fasadami, ter potrebo po generiranju peš povezav med prostori ob križišču Tivolske in Slovenske na terenu in v kletnih etažah.
Predlagajo preureditev Slovenske ceste v avenijo s sredinskim drevoredom in omejenim, pretežno javnim prometom.
Objekta, ki tvorita severna vrata sta oblikovana tako, da s severne strani, ko se približujemo mestu tvorita trdo mestno fasado, z južne strani, ko iz mesta izstopamo, pa tvorita zeleno fasado, ki nas uvaja v območje parka ob železnici. Objekta vrat povezuje predvsem pristop pri urejanju poglobljenega odprtega prostora in vhodnega dela v pritličju, pa tudi oblikovanje obeh objektov.
Zeleno cezuro ob železnici avtorji prepoznajo kot temeljno vrednoto v prostoru. Območje imenujejo >Vzhodni Tivoli< in ga namenijo različnim, predvsem prostočasovnim dejavnostim, brez grajene strukture. Izjemo predstavljajo uvozi v podzemno garažo pod parkom, s Tivolske (za črpalko), Parmove in Medvedove ulice.
Na vzhodni strani Slovenske predvidijo ob visoki stolpnici tudi bolj proti križišču postavljen volumen manjše stolpnice, ki je v parterju in kleti povezan z višjim objektom, in s tem vzpostavlja vmesni višinski člen v prostoru. Ta poudarek je komisija ocenila kot manj ustrezen.
Objekti na vzhodni strani Slovenske presegajo gradbeno mejo ob Pražakovi za 4,5m
S podzemnimi povezavami (K1 in K2) rešitev posega v komunalne kolektorje. Del objekta S1 presega gradbeno meja nad 3. nadstropjem ob Slovenski cesti za cca. 2,8m (do tolerance), rastlinjak na severni strani je zunaj gradbene linije.
Arhitektura novega objekta se kljub velikosti subtilno umešča ob Miheličevo stolpnico S2 in v prostor mesta. Proti mestu kaže svoj zeleni in členjeni obraz, medtem ko proti severu deluje bolj velemestno s steklenim fasadnim plaščem. Nov volumen je postavljen ob betonsko jedro objekta S2, katerega betonska stena je ena od stranic vertikalnega hala. Etaže stolpnice se odpirajo proti temu prostoru. Povezavo z jedrom stolpnice S1 preko vogalne vertikalne zasteklitve je komisija ocenila kot nesprejemljivo.
Na severni strani je v obstoječ poglobljen atrij postavljen vertikalno zasnovan steklen paviljon, kjer je kavarna in ki je glavni povezovalni element prostora, z dostopi iz ploščadi, mezzanina in K1. Javni program sega v prvo klet in dva mezzanina. Glavna vhoda v objekta sta s strani Slovenske ceste, celotno pritličje je oblikovano zelo odprto. Vertikalno strukturiran stekleni plašč se zaključi z razgledno teraso z vrtom – zeleno glavo.
Tlorisne rešitve pritličij, poslovnega in >boarding< dela so kvalitetne.
Uvoz v garažo je predviden iz Pražakove pod Slovensko v drugo klet, kar je izvedbeno vprašljivo, pa tudi število parkirnih mest je pod zahtevanim. Dodaten dostop v K2 je iz garaže Eurocentra (na južnem delu).
Objekt je zasnovan kot monolitna AB konstrukcija. Stene asimetričnih jeder zagotavljajo potresno varnost. Stebri znotraj in po obodu prenašajo vertikalno obtežbo etažnih AB plošč. Nad stebri so predvidene vute. AB plošče imajo v primeru večjih razpetin (do 10m) zaradi zmanjšanja lastne teže vgrajene plastične žoge. Za temeljenje je predvidena AB temeljna plošča.
Fasada je deljena na stekleno strukturirano fasado in na strani proti centru zelen fasadni plašč. Glavna steklena strukturirana fasada ima notranje senčilo. Steklo je fiksno z notranjim potiskom in odbojnim filtrom. Na delih so vertikalna okna za naravno prezračevanje.
Ozelenjena fasada ima med zunanjim “gridom” in steklom betonska korita za zelenje. Zelenje skrbi za zasenčenje objekta.
Zaradi kvalitetnih predlogov celostne rešitve, ureditve parterja in sugestij v zvezi z oblikovanjem Slovenske ceste in Vzhodnega parka, kljub dvomu v izvedljivost nekaterih rešitev in lokalnih preseganj gradbenih linij, je elaboratu komisija namenila priznanje za urbanistično rešitev.
Zaradi kvalitetne zasnove arhitekture kot celote, ter posameznih ambientalnih in tlorisnih rešitev je natečajna komisija elaborat predlagala za tretjo nagrado.

Plakati

Avtorji:

Uroš Birsa, u.d.i.a.
Boštjan Gabrijelčič, u.d.i.a.
Tomaž Budkovič, abs.arh.
Denis Rovan, abs.arh.

Sodelujoči:

Sodelavec:
Janez Marolt abs. arh.

Konzultanti:
Alojz Rovan u.d.i.g., Navor d.o.o. za statiko
Mitja Mazelj, u.d.i.s. za strojne instalacije
Nataša Rovan Gračnar d.i.g. za požarno varnost

Insert iz poročila komisije:

Urbanistična rešitev za območje Bavarskega dvora, presečišča mestnega ringa z glavno mestno avenijo, temelji na dveh elementih: talni označitvi z >mestno preprogo< in vertikalno označitvijo z >mestnimi vrati<. Z urbano preprogo se povežejo zunanji javni prostori in pritličja obstoječih ter novih objektov v območju med Pražakovo, Dvorakovo, Tivolsko ter trgom OF. Elemente preproge sestavljajo uporaba enakih elementov tlakovanja površin, urbanistične opreme s klopmi, lučmi in oglasnimi vitrinami ter zasaditev. Tlakovanje poteka v omenjenem območju tudi na področju cestišča, ki ostaja v funkciji, podobno kot na Prešernovem trgu.
Obe novi stolpnici sta oblikovani z igro odvzemanja delov od predvidenih maksimalnih volumnov, vodilo je odnos do sosednjih objektov in odpiranje pogledov obstoječih in novih objektov. Pri vzhodni, nižji stolpnici prirezana tlorisna zasnova omogoča zahodni stranici Telekomove stolpnice poglede proti Bavarskemu dvoru, zahodna , ki se od obstoječe Miheličeve stolpnice odmika, odpira poglede proti Kozolcu.
Prometni režim je ohranjen, uvoza sta v sklopu objektov, pravokotno s Pražakove oziroma Dvoržakove ulice.
Zasnova s konceptom rezanja je rezultirala dinamično obliko objektov , ki so v prostor umeščeni v dobrem odnosu do obstoječe zazidave in bila uspešna tudi pri kreiranju nove prostorske celote.
Zahodna stolpnica je oblikovana po zasnovi dvodelnih volumnov z jasno delitvijo podstavka v višini obstoječe telefonske centrale arh. Miheliča, z javnim programom in zgornjim volumnom z zasebnim značajem. Z odmikom od objekta S1 ustvarja možnost dobre povezave z obstoječim javnim prostorom
Pritličje in mezzanin sta namenjena javnemu programu, zasnovana privlačno z dvovišinskimi prostori. Vertikalna povezava ni oblikovana klasično, temveč je širša in namenjena tudi avditoriju za občasne prireditve.
Zgornje etaže imajo programsko delitev po delu objekta in ne po etažah, saj so stanovanja predvidena v južnem delu, poslovni prostori pa v severnem, kar je sicer ob upoštevanju možnih funkcionalnih težav vredno razmisleka.
Uporabni prostori se nizajo ob obodu celotnega tlorisa, v sredini je jedro s komunikacijami in sanitarijami, ki je funkcionalno ugodno rešeno.
Stanovanja so sodobno zasnovana in omogočajo široke možnosti notranje ureditve po želji stanovalca.
Čeprav v elaboratu ni obdelano širše območje, je žirija zaradi vsega navedenega elaboratu podelila priznanje za urbanistični del.
Zaradi navedenih kvalitet in zlasti oblikovanja arhitekturnega volumna je komisija elaboratu podelila priznanje za arhitekturni del.

Plakati

Avtorji:

Doc. Jurij Kobe, u.d.i.a.
Rok Žnidaršič, u.d.i.a.
Domen Bergoč, u.d.i.a.
Tanja Bojc, abs. arh.

Sodelujoči:

Sodelavca:
Gorana Stipeš, štud.arh.
Nejc Lebar, štud.arh.

Konzultanti:
Alan Sodnik, statika
Tomaž Jevšnikar, el.inšt.
Marko Vrabec, str.inšt.

Insert iz poročila komisije:

V urbanistični rešitvi se projekt podrobneje ukvarja tudi s širšim prostorom, vključno z navezovanje južnega dela Bežigrada ob Parmovi na mestno središče. Zgostitvam, ki se pojavljajo na območju Bavarskega dvora in Potniškega centra Ljubljana kot nasprotni pol postavlja ureditev poglobljenega parka pod železniško progo – zelene urbane površine, ki jo dopolnjujejo povezovalni paviljoni z različnimi programi.
V predlogu prikazuje oblikovanje >vrat< s parom razcepljenih volumnov, s čemer je dosežen vtis vitkosti, ki se deloma prilagajata višini stolpnice S2, na vzhodni strani pa predlaga v severnem vogalu višji objekt, kot povezovalni element s predvidenim zahodnim višinskim poudarkom Potniškega centra Ljubljana. Elaborat tudi opazi problem oblikovanja zaključka stavbnega niza ob Dvoržakovi in za to predlaga rešitev.
Glede prometne ureditve projekt na zahodni strani predlaga navezavo na obstoječo uvozno rampo Eurocentra ter dodatno še povezavo s preko parkirne hiše za Kozolcem in dvigalo, na vzhodni pa uvozno rampo zunaj Pražakove ulice in ukinitev obstoječe rampe za območje južno od Pražakove in njeno nadomestitev z dvigalom.
Glavni vhodi v objekte za poslovne in javne programe so orientirani na Slovensko cesto, medtem ko je vhod za boarding predviden iz intimnejšega prostora malega trga ob Dvoržakovi ulici.
V zunanji ureditvi je poudarek na oblikovanju več različni bolj odprtih ali bolj intimnih ambientov. Pri oblikovanju parterja je poudarek na programski pestrosti in prehajanju iz zunanjosti v notranjost.
Razmeroma zadržano oblikovanje obeh dominant >vrat< v mestno središče je ob stiku z mestnim parterjem predstavljeno vabeče razgibano tako v oblikovnem, kot tudi v programskem smislu. Doseči se želi čim tesnejšo povezavo med notranjim in zunanjim prostorom.
Zgradba je zasnovana kot fleksibilna struktura, ki lahko sprejme najrazličnejše programe – od povsem javnih, preko poslovnih, kjer je mogoče povezovati tudi po več etaž v eno celoto, pa do poslovnih stanovanj, saj to konstrukcijska zasnova omogoča.
Projekt kar prve štiri etaže namenja bolj javnim programom, temu sledijo pisarniška nadstropja, nato boarding house in v zgornjih etažah večnamenski klubski prostori. Prav na vrhu je tehnična etaža in nad njo helioport.
Projekt se zavestno odloča za bolj umirjeno oblikovanje fasad z vertikalnimi senčili, ki se prilagajajo programov v notranjosti objekta. Modularna zasnova omogoča tudi naknadno modificiranje fasade.
V tlorisni zasnovi imamo opravka z dvema jedroma od katerih je eno namenjeno predvsem vertikalni komunikaciji, medtem ko je drugo namenjeno bolj tehničnim in pomožnim prostorom. Delovni in bivalni prostori so razporejeni po obodu objekta. Razcepljenost volumnov je izkoriščena za umestitev panoramskih dvigal, kar daje rešitvi še dodatno kvaliteto. Predvideno je tudi požarno stopnišče, ki povezuje tudi stolpnico S2.
Glede na konstrukcijsko zasnovo je možno oblikovati različne skupine enot v eni etaži, prav tako pa je možno po potrebi povezovati tudi več etaž skupaj v nedeljivo celoto.
Zasnova tako omogoča veliko fleksibilnost in ob tem ustrezno rešuje tudi probleme hlajenja in ogrevanja prostorov, manj uspešna pa je pri ureditvi podzemne etaže, saj predvideva nekatere neuresničljive rešitve.
Ne glede na preseganje omejitev višinskega gabarita na vzhodni strani in neuresničljivost nekaterih predlaganih rešitev je projekt podal sveže razmišljanje o širšem prostoru, zato je komisija namenila elaboratu priznanje za urbanistično rešitev.
Na zunaj zadržan, vitek volumen nam v notranjosti nudi veliko fleksibilnost tako glede horizontalnih členitev prostora, kot tudi vertikalnih povezovanj prostorov ter tudi z odmikom od stolpnice S2 ustvari do nje ustrezen odnos. Prav zaradi teh kvalitet je natečajna komisija elaboratu namenila priznanje tudi za arhitekturno rešitev.

Plakati

Avtorji:

Tomaž Mlinarič, abs.arh.
Uroš Rustja, abs.arh.

Sodelujoči:

Ajdin Bajrovič, abs.arh.

Insert iz poročila komisije:

Elaborat št. 13 med vsemi prispelimi predlogi najbolj sistematično utemeljuje predlagano zasnovo na podlagi zgodovine urbanističnega razvoja Ljubljane z Dunajsko cesto kot osrednjim mestnim bulvarjem. V tej optiki vidi smiselnost poudarjene koncentracije prostorskih dominant vzdolž magistrale z vključevanjem odprtih zelenih površin, ki grajenemu prostoru zagotavljajo višjo bivalno kvaliteto. Zeleni pas med Tivolsko cesto in železnico oblikuje kot urbani park s paviljoni različnih vsebin, ki se navezuje na širše območje Tivolija. Pod parkom je predvideno parkirišče in povezava Medvedove, Parmove in Tivolske ceste. Obenem ponuja projekt tudi razvoj nove tipologije potniškega centra, ki naj sledi železnici kot generatorju tokov v prostoru. Nov pristop k oblikovanju območja PCL je zanimiv, vsekakor pa presega okvir tega natečaja, saj je za območje sprejet ZN, niveleta železniške proge pa je predmet širše interdisciplinarne strokovne presoje.
V ožjem območju obravnave je predlagana postavitev dveh izrazitih dominant, ki sta strokovno problematični, v natečajni konkurenci pa nesprejemljivi saj bistveno presegata predpisane vertikalne omejitve: 93 m na zahodni strani, ob stolpnici S2 arhitekta Milana Miheliča in 100 m na vzhodni strani. Severna vrata predstavljajo višinsko dominanto v mestu, ki jo elaborat utemeljuje z gradacijo višine od Eurocentra preko vertikal S2 in S1 do vzhodnega stolpa oz. od zazidalnega niza ob Trgu OF. Vsi objekti so izrazito postavljeni v smer S-J in poudarjajo gibanje vzdolž Slovenske / Dunajske ceste. Zaradi ritma višinskih dominant v mestni silhueti je prestavljena tudi stolpnica PCL na lokacijo severno od tirov. Lamele novih stolpnic >Severenih vrat< sledijo ortogonalni geometriji obstoječih mestnih vertikal. Za transparentnim ovojem se prepleta notranji prostor različnih programskih pasov. V vozliščih so izoblikovani javni odprti, poljavni ali reprezentančni prostori. Arhitekturno zasnovo odlikuje dinamičen in tehnološko sodoben nagovor ter izvirna fleksibilnost oz. členitev enot tako v horizontalni kot vertikalni smeri. Tudi za zunanji prostor mestnega parterja je značilno prepletanje odprtega javnega prostora različnih ambientov in programov.
Ocenjevalna komisija je opozorila na mnoge prostorske kvalitete elaborata, obenem pa ocenila, da zaradi bistvene kršitve določil razpisa, predvsem glede predpisane omejitve vertikalnih gabaritov, predloga ne more obravnavati v konkurenci za priznanja. V tem smislu je komisija predlagala razpisovalcu, da elaborat nagradi s posebnim priznanjem zunaj konkurence.