Ureditev širšega območja Glavnega trga v Mariboru ter paviljon Stari peron

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, projektni, odprti, enostopenjski, arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za ureditev širšega območja za Glavni trg v Mariboru in pridobitev rešitve za paviljon Stari peron.

Mestna občina Maribor v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije vabita na otvoritev razstave natečajnih rešitev za UREDITEV ŠIRŠEGA OBMOČJA GLAVNEGA TRGA V MARIBORU TER PAVILJON STARI PERON, ki bo v četrtek, 25.2.2010, ob 18:00 uri v razstavišču MOM, Galerija »urban«, Grajska ulica 7, 2000 Maribor. Razstava bo odprta do vključno 12.3.2010, vsak delovni dan med 9:00 in 16:00 uro. Vabljeni!

Naročnik: Mestna občina Maribor
Rok oddaje: 15.01.2010 23:59:59
Zaključno poročilo komisije: 15.01.2010 00:00:00

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik
Matej Vozlič, univ.dipl.inž.arh.

Namestnik predsednika
Ljubo Mišič, univ.dipl.inž.arh.

Člani
prof.Janez Koželj, univ.dipl.inž.arh.
Stojan Skalicky, univ.dipl.arh.
Nande Korpnik, univ.dipl.inž.arh.

Namestnika članov
Simon Tekavec, univ.dipl.inž.arh.
Maruša Zorec, univ.dipl.inž.arh.

Poročevalec
Veselin Zatezalo, univ.dipl.inž.arh.

Izvedenci
Irena Krajnc Horvat, u.d. kons. svetovalka, ZVKD Maribor
Emanuel Čerček, dipl.ekon., MOM
Janez Hancman, univ.dipl.inž.prom., MOM

Skrbnik natečaja
Matevž Čelik, univ.dipl.inž.arh.

Plakati

Avtorji:

doc. Bogdan Reichenberg, univ.dipl.inž.arh.
Gregor Reichenberg, univ.dipl.inž.arh. msc.
Sašo Rek, univ.dipl.inž.arh. msc.

Sodelujoči:

Maja Reichenberg, abs.arh.

promet in okolje:
Ljubo Hansel, gr.ing.

krajinska arhitektura:
Robert Gostinčar, univ.dipl.ing.kraj.arh.

vizualizacija:
Sergej Mostnar, abs.arh.

Insert iz poročila komisije:

Svoje vodilno zamisel o nujni rekonstrukciji podaljšanega Glavnega trga v prvotno obliko lijakastega trga razvijajo avtorji iz dobrega poznavanja morfogeneze natečajnega območja. Členitev območja, ki jo predlagajo, naj povrne trgu izvirno merilo in proporcije prostora. Avtorji razvijajo celovito potezo ureditev javnega prostora v sosledju: park – trg – ulica. Različnemu značaju in oblikam treh prostorov prirejajo ureditve, ki poudarjajo mozaik z vegetacijo in kioski izpolnjenega volumna parka na vzhodni ploščadi Starega perona, praznino osrednje ploskve Glavnega trga in razpotegnjen prostor Koroške ceste. Poleg osrednje poteze namenjajo posebno pozornost prehodom iz smeri Svetozarevske in Židovskega trga proti Glavnemu trgu.
Glavni trg naj po tem predlogu postane osrednja sekvenca na doživljajski poti preko trga v vzdolžni smeri. V vzorcu tlakovanja avtorji zarisujejo tudi prehode v prečnih smereh po obeh robovih trga proti Lentu. V zasnovi prometa predlagajo prestavitev povezave Svetozarevska – Glavni most proti južnemu obodu in na ta način oblikujejo bolj enovit prostor parka, ki tako prehaja neposredno v prostor Glavnega trga. Temu sledi tudi primerna ureditev vodenja prometa po Koroški cesti, ki ukinja obstoječe krožišče. Avtorji dajejo prednost hoji in javnemu prevozu ter predvidevajo postopno omejevanje in izločanje motornega prometa iz območja.
Predlagana prestavitev obstoječega vozišča na južno stran nekdanjega avtobusnega perona umirja hitrost in povečuje prometno varnost v sožitju vozil, peščev in kolesarjev, ki v vseh smereh prečkajo trg. Zato so prometne površine pešcev in vozil ločene s tlaki in konfini. Program pavilijona v parku je razbit v sklop več manjših, modularnih kioskov pod enotno oblikovano pergolo iz betonskih elementov. V smislu umirjanja motornega prometa na skupni prometni površini je rešeno tudi enojno priključevanje enosmerne Koroške ceste na dvosmerni Glavni trg. K boljši prehodnosti prostora sodi tudi predlagana povezava Gosposke ulice preko novega stopnišča pod obokom Starega mostu z Dravsko ulico.
Predlagana zasnova omogoča postopno prenovo in preurejanje celotnega območja po delih in v zaokroženih gradbenih fazah skozi daljše obdobje. Zasnova treh različnih prostorov odpira tudi možnosti za dodatno obeležje začetka in konca poteze, še posebej Koroških vrat in nekdanjih vodnjakov na obeh straneh trga. Prav tako je mogoče v okviru ureditve parka visoko raslo obstoječe drevje dopolniti z gosto nižjo zasaditvijo. Sicer enovito, vendar preveč pisano tlakovanje osrednje ploščadi trga je v nasprotju z raznoliko in barvito arhitekturo stavb v obodu trga. Prav tako je vzorec robov talne preproge trga v obliki zebre nepotreben okras sicer enotne teksture tlaka. Po drugi strani sta talna in krajinska ureditev Koroške ceste preveč enolični, ko se bolj naslanjata na os ceste kot oblikovanje mikro ambientov.
Fasado stavbe Elektro Maribor dopolnijo avtorji z različnimi zasloni in mrežo prikazovalnikov za oglaševanje javnih sporočil. Ocenjevalna komisija je soglasno ocenila, da je predlagana rešitev od vseh natečajnih rešitev najbolj celovito zasnovana in dosledno izpeljana. Manj primerne so po mnenju žirije prikazane oblikovalske rešitve talnih ureditev, ki so preveč barvite in naglašene z ozirom na predpostavljeno nevtralno podobo, ki naj postavlja v ospredje prostorske učinke različnih ambientov in zgodovinske stavbe v arhitekturno raznolikem obodu območja. Preveč vpadljiva je tudi oblika sicer inovativno rešenih nagubanih površin za posedanje. Za historični značaj trga je neprimerna tudi osvetlitev ploščadi trga iz obeh krajših stranic, ki jih zaslanjajo močni okvirji in odsevne površine reflektorskih svetilk, ki preglasijo značaj trga. Kljub navedenim pomanjkljivostim je ocenjevalna komisija ugotovila, da je predlagano zasnovo prav zaradi njene prostorske celovitosti mogoče oblikovati z bolj zadržanimi ureditvami in vtis prostora izpopolniti. Na osnovi teh ugotovitev je ocenjevalna komisija najbolj celovito rešenemu natečajnemu predlogu prisodila drugo nagrado.

Plakati

Avtorji:

Mexican and slovenian architects, s.l.p.
Marjan Bežan, arhitekt – mentor
Monica Juvera Jimenez, arhitekt – avtor
Boris Bežan, arhitekt – avtor

Sodelujoči:

Hector Mendoza Ramirez, arhitekt – sodelavec
Mara Partida Muñoz, arhitekt – sodelavec

Insert iz poročila komisije:

Elaborat spada med tiste projekte, ki se zavzemajo za čim bolj enotno, celovito obravnavo vseh glavnih območij natečaja. Z zadržanim umeščanjem elementov prostora ( urbana oprema, razsvetljava, ozelenitev, pavilijon..) ali izčiščenimi intervencijami na fasadah poizkuša doseči eleganten, kulturen, vendar nenasičen mestni prostor ter javno površino. Cilj avtorja ni iskanje atrakcij v prostoru ali materialih, raje se ukvarja s problemi umeščanja povezav, funkcij in vsebin v dan prostor. Ta kakovosten in inovativen odnos se morda najlepše odrazi pri premišljenem polaganju poteka cestišča in novega pavilijona na vzhodni “polovici” Glavnega trga. Manj uspešni so predlogi sistemov zelenih otokov vzdolž celotnega območja natečaja, ki imajo namen ločevanja funkcij, ustvarjanja različnih mikrookolij in pešcu bolj primernega merila.
Tlak na Koroški cesti, s poenotenim nagovorom, sestavljen pretežno iz granitnih kock ter z (v vzorcu ribje kosti) vstavljenimi večjimi kamni je položen po celotni ulici. Čista linija odtočne kanalete in konfinov-svetilk opredeljujeta nakazano cestišče in prostor namenjen zelenim otokom, ki imajo program in »pločnika« ob južnem robu. Zasnova se približuje sodobnim konceptom urbanega prostora za skupno rabo in jo je ocenjevalna komisija smatrala za zelo kakovostno.
Velik osrednji tržni prostor precej monotono obvladuje poenoten tlak. Z nekaj variacijami v postavitvi kamnitih plošč si avtorji prizadevajo za višjo, »tekstilno« naravo nagovora. Ker sredi trga sameva kužno znamenje, se poizkušajo izogniti občutku »bežanja« tlaka z razmestitvijo urbane opreme. Tako severni rob trga obrobijo z dolgimi linijami klopi, ob južni stranici pa se iz Koroške ceste nadaljujejo zeleni otoki. Vendar ti prekinjajo tudi komunikacijo stavb in ploskve trga (npr. kompleks Alojzijeve cerkve), krepko pa tudi določajo in od trga po nepotrebnem omejujejo cestišče. Razsvetljava je v glavnem iz enakomerno razporejenih kandelabrov ter se izogiba vzpostavljanju hierarhije pomembnejših arhitektur na trgu.
Pomembno kakovost za celoto predstavlja prestavitev cestišča in umestitev novega pavilijona na vzhodnem delu trga. Premik trase dvosmernega vozišča na južni rob, ob obstoječi drevored, omogoča nadaljevanje tržnega peš-prostora tudi v območje poslovne stavbe Glavni trg 17-19. Novi pavilijon, ki je po pojavnosti bliže zastekljenemu nadstrešku, naj bi s svojimi različnimi vsebinami in funkcijami (gostinstvo, informacije, trgovina, nadstrešek avtobusne postaje…) generiral intenzivnejše urbano življenje, s tem pa bi prav gotovo pomagal »preživeti«, posodobljeni stavbi Glavni trg 17-19. Kristalni, stekleni nagovor pavilijona se nadaljuje tudi na predlogu preoblikovanja stavbe Glavni trg 17-19.
Tako skupaj kot celotna »sodobna« kompozicija obvladujeta vzhodno stranico glavnega trga. Rešitev je čista in korektna. Objekt Elektra avtorji prav tako odenejo v novo horizontalno in z zamiki organizirano dvojno stekleno fasado. Rešitev se zdi elegantna in tehnično izvedljiva.
Ulica kneza Koclja je koncipirana kot klasična mestna ulica s cestiščem in pločniki. Nadgrajuje jo sistem zelenih otokov, ki se ponavlja skozi vsa območja, ob južni stranici avtorji predvidijo drevored, ki ulico v odnosu do stavbe Elektra uravnoteži in vzpostavi primernejše človeško merilo. K kakovosti rešitev prispeva tudi avtorjevo spoznanje, da je potrebno urejati tudi zaledna javne in poljavne prostore (proti reki) in s tem odpirati in odkrivati nove še premalo valorizirane mestne prostore.
Projekt skozi vse elemente izkazuje visoko stopnjo obvladovanja prostora, tehničnih odločitev in danemu prostoru ter možnostim primernih ekonomskih rešitev. Zato mu je ocenjevalna komisija dodelila 3. enakovredno nagrado.

Plakati

Avtorji:

Multiplan arhitekti d.o.o.

Ad krajine d.o.o.

Kontrastika d.o.o.

Arcadia d.o.o.

Sodelujoči:

Multiplan arhitekti d.o.o.
Aleš Žnidaršič, univ.dipl.inž.arh.
Katja Žlajpah, univ.dipl.inž.arh.
Vesna Vraničar, univ.dipl.inž.arh.
Petra Marinšek, univ.dipl.inž.arh.
Urban Petranovič, abs.arh.
Janko Mele, univ.dipl.inž.grad. – statična zasnova

Ad krajine d.o.o.
Damjan Černe, univ.dipl.inž.kraj.arh.
dr. Andreja Zapušek Černe, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Kontrastika d.o.o. – oblikovanje grafičnih oznak
Matjež Tomažič, univ.dipl.obl.
Mojca Janželj Tomažič, univ.dipl.obl.

Arcadia d.o.o.
Matjaž Mavsar

Insert iz poročila komisije:

Avtorji predlagajo zasnovo enovitega javnega prostora Glavnega trga in Koroške ceste, ki je enotno tlakovan iz tonalitnih plošč in očiščen vseh motečih elementov. Na sredini ploščadi Glavnega trga predlagajo preprogo iz tonalitnih kock vzorcu osmerokotnikov, ki izhaja iz obstoječega tlakovanja in se ujema z obliko kužnega znamenja.
Tudi območje Starega perona na nasprotni strani je tlakovano nevtralno iz litega teraca. Prometne poti so označene z menjavo teksture tlakov. K vrsti obstoječih dreves so dodana nižja okrasna drevesa, med katera je vstavljen prosojen pavilijon. Pavilijon je zasnovan v obliki dvojno zavite klančine, ki se na vrhu izravna in izteče v obliko obroča. Lahkotna lupina pavilijona nudi streho zastekljenemu obroču, ki oklepa okrogel atrij. V pritličju je predvidena informacijska in raznolika turistična ponudba, ki naj oživlja trg, v kleti so predvidene javne sanitarije. Nov pavilijon ima lahkotno lebdečo obliko, ki je zanimiva organska skulptura v parku.
Enosmerna Koroška cesta ima kontroliran dovoz za dostavo, prebivalce in urgenco in se preko Glavnega trga priključuje na dvosmerno povezavo Glavni trg – Stari most – Ulica kneza Koclja. V območju Starega perona je prav tako predviden enosmerni promet s kontroliranim dovozom, ki se priključuje na dvosmerni Glavni trg. Javni prevoz poteka dvosmerno med Svetozarevsko ulico in Glavnim trgom, ohranjeni sta obstoječi postajališči avtobusa ob južni strani Glavnega trga in ob severni strani Ulici kneza Koclja. Kolesarska steza je speljana od Glavnega mostu po južnem in vzhodnem robu območja Starega perona do Ulice kneza Koclja. Priključevanje četrtega kraka enosmerne dostavne poti naravnost in desno na dvosmerni Glavni trg na eni ter enosmerne Koroške ceste na dvosmerni Glavni trg na druge strani iz vidikov prometne varnosti ni primerna rešitev.
Fasadi stavb GT in EM se poenotita z dodatno fasadno opno, ki uravnavava prosojnost ovoja. Ulično pohištvo je oblikovano enostavno in nevsiljivo, dopolnjuje ga motiv vodne meglice iz talnih šob.
Zasnova enovitega tlakovanja poudarja izpraznjenost prostora Glavnega trga, ki daje veljavo arhitekturi stavb na obodu. Rešitev ohranja območje odprto in prehodno ter ga namenja pešcem in kolesarjem. Avtorji opisujejo nastalo varno in za vse primerno socialno prizorišče z več scenariji gibanja in sezonskega dogajanja. Predlagana je tudi učinkovita osvetlitev Glavnega trga in Koroške ceste z različno visokimi svetilkami z žarometi, ki jih dopolnjuje bolj diskretna LED osvetlitev v območju Starega perona in ulični opremi. Predlagana zasnova ureditve območja je celovita in primerno zadržana, ureditve so enostavne in gospodarne. Po mnenju žirije je manj primerna predvsem prometna ureditev območja. Zaradi kakovostnih ureditev in opreme ožjega območja Glavnega trga je komisija natečajnemu predlogu namenila 3. enakovredno nagrado.

Plakati

Avtorji:

Kristina Rakušček, univ.dipl.inž.arh.
Danijel Čelig, univ.dipl.inž.arh.
Robert Veselko, univ.dipl.inž.arh.
Andrej Žižek, univ.dipl.inž.arh.

Insert iz poročila komisije:

Elaborat v svoji zasnovi najprej »očisti« prostor vseh nepotrebnih preteklih intervencij, ki ne predstavljajo trajne kakovosti. Celotno območje zalije z enotnim tlakom in ga poveže z urbanimi nitmi, ki se navezujejo na obstoječe obodne objekte ulic in Glavnega trga. Urbane niti povezujejo nasproti ležeče vogale, ustvarjajo ritem prostora, se navezujejo povezujejo novi tlak s zgodovinsko strukturo v okolici. Z drobnejšo strukturo tlaka so definirani pasovi ulic, ki se na prostor iztekajo. Vsa ostala ureditev prostora (osvetlitev, dispozicija elementov in opreme) prav tako izhaja iz osnovnega koncepta – strukture urbanih niti. Znotraj celotnega območja rešitev v skladu z razpisano nalogo izpostavlja štiri ambientalne celote – Glavni trg, mali trg – območje pavilijona, Koroško ulico in Ulico kneza Koclja. Zasnova elaborata ponuja kar nekaj zanimivih in kakovostnih rešitev za celoten prostor. Posebej je pomemben poenoten tlak za celotno območje, ki ga avtorji gradijo na prečnih pasovih tlakovanja, ki jih poimenujejo urbane niti. Tlak z enotno obdelavo je kljub ostalim dodanim prostorskim elementom monoton in gladek, urbane niti pa izgubijo svojo logiko v območju novega parka in pavilijona.
Glavni tg je izpraznjen in na njem je posebej odmerjena le površina za vodni element, novo zasaditev manjšega merila v zahodnem delu in novo urbano opremo. Ureditev Glavnega trga je čista in enostavna: Vodni element je zanimiv predlog za tržno ploščad, vprašljiva je le njegova pozicija v bližini kužnega znamenja.
Območje pavilijona je urejeno z gosto zasaditvijo, vzdolžnim, prosojnim pavilijonom in dvema avtobusnima postajališčema. Vozišče je ohranjeno na trasi obstoječe ceste, vendar v nivoju. Zasnova tega dela ponuja kakovostno členitev prostora z ozelenitvijo in zasnovo volumnov pavilijona. Manj prepričljiva je oblikovna zasnova pavilijona (formalna delitev kot posledica urbanih niti in delitev na polno in prazno). Zasnova ohranja obstoječo traso ceste, kar glede na ponujen novi prometni vidik nekaterih rešitev ne omogoča velikopoteznejše ureditve prostora starega pavilijona.
Vzdolž Koroške ceste je predvidena nova vzdolžna zasaditev v enotnem ritmu, ulična oprema pa je strnjena v posamezne otoke. Nova zasaditev je predvidena tudi vzdolž Ulice kneza Koclja. Ureditev Koroške ulice vnaša v prostor novo kvaliteto s predvideno ozelenitvijo, vendar je zasnova v liniji drevoreda preveč enotna za arhitekturno in tudi volumsko dokaj razgiban in zanimiv prostor.
Objekt Elektra je oblečen v novo fasado – na Z strani kot interaktivni LED zaslon, drugje pa so napete mreže iz nerjaveče pločevine, ki poenotijo objekt in omogočajo specifično in raznoliko osvetlitev fasade. Zasnova predvideva rekonstrukcijo JZ vogala objekta GT, njegovo nadgradnjo z ravno streho in zunanjo teraso, izvedbo panoramskega dvigala ter ozelenitev fasade pod obstoječim napuščem. Zaradi novih pogledov s panoramskega dvigala in terase bi objekt lahko postal prostorska atrakcija širše okolice.
Transformacija JZ vogala objekta GT v nov volumen z ravno streho je posebej zanimiva in pomeni kvalitetno pobudo predvsem z vidika sanacije obstoječega objekta in vzpostavitve dialoga z obstoječimi stavbami na J robu Glavnega trga. Ozelenitev stavbe predstavljena na prikazih izpostavlja pasažo objekta GT kot pomemben prostorski predah in obenem navezuje objekt na zeleno ureditev prostora pavilijona na J strani stavbe. Zasnova možne sanacije objekta Elektro je premalo dodelana in privlačna, da bi vzpodbujala k dolgoročni spremeni obstoječe podobe stavbe.
Zaradi omenjenih kakovosti je ocenjevalna komisija elaboratu št. 1 podelila enakovreden odkup.

Plakati

Avtorji:

Denis Simčič, univ.dipl.inž.arh.
Branko Smolej, univ.dipl.inž.arh.

Sodelujoči:

Špela Kokalj, univ.dipl.inž.arh.
Špela Jerin, univ.dipl.inž.arh.
Jelena Čizmič Mladenovič, univ.dipl.inž.arh.
Matic Smolej, štud.arh.
Živa Bobnar Čubrilo, štud.arh.

Insert iz poročila komisije:

Natečajna rešitev prostor v parterni ureditvi se jasno loči na dva različna ambienta. Na eni strani Glavni trg kot klasičen odprt mestni prostor, ki izhaja iz tradicije in na drugi strani bolj urban in poln prostor, ki bi naj odseval dinamiko današnjega časa in bil označen bolj ambiciozno. Zelo zanimiv je poizkus vsebinskega spenjanja teh dveh prostorov s formalno prenovo fasade Glavni trg 17b.
Rešitev skuša uravnotežiti celotni obstoječi prostor, vendar jasno strukturira posamezne prostore in jih z oblikovnimi rešitvami vsebinsko določi. Njihov namen je jasno določen in arhitekturno načrtovanje jasno sledi svoji viziji opredeljeni želji po sinergiji obstoječih in novih vsebin in navezav na mestno strukturo.
Izbrani tlak in njegovo oblikovanje nadgradi pripovednost odprtega Glavnega trga, ki ostaja kot osrednji prostor javnega mestnega dogajanja. Drugovrsten tlak avtorji uporabijo kot obrobo do mestnih arhitektur, nastalih v različnim časovnih obdobjih. Urbana oprema uspešno sledi oblikovnim prvinam parterne ureditve trga. Je sodobno oblikovana in jasno odraža čas znotraj katerega je načrtovana. Promet avtorji puščajo znotraj trga, a ga umirjajo in podredijo.
Zanimiva je programska dopolnitev gostujočih pisarn na Pavilijonskem trgu, ki bi naj bila vezana na bližnji dogodek (Evropska prestolnica kulture 2012). Želja po večnamenskosti tega prostora se sledi s oblikovanjem prostora v treh različnih nivojih, in je intrepertirana s sodobno oblikovano arhitekturo, ki jasno opredeluje svojo funkcijo in možnost različnih aktivnosti. Objekt se izpostavlja kot urbani trodimenzionalni arhitekturni hibrid, logično postavljen na pavilijonskem manjšem trgu in se ga da razumeti kot nadgradnjo parterno urejenega odprtega osrednjega trga.
Kot tretji arhitekturni marker natečajne rešitve sta oblikovni (in funkcinalni) sanaciji fasade Elektro Maribor in fasade Glavni trg 17b. Obe rešitvi sta kljub ambiciozni rešitvi (aktivna tkanina in sončna elektrarna) pa jih je po drugi strani v kontekstu celotne rešitve lahko sprejeti kot progresivne in povezovalne za mesto. Predvsem pa prinašajo nov arhitekturni presežek v trški mestni prostor.
Natečajna rešitev uspešno sledi svojim ciljem po uravnoteženosti obstoječe vsebine in prepričljivo vnaša nove vsebine, ki jih tudi oblikovno uspešno vnese prostor. Natečajna rešitev predstavlja jasno določeno projektantsko strategijo, ki je iskreno speljanja tako v konceptualni rešitvi kot v arhitekturnih detajlih opreme in lep prikaz uspešne prenove pomembnega in odsrednjega mestnega prostora. Zaradi navedenih kakovosti je ocenjevalna komisije temu predlogu podelila odkup.

Plakati

Avtorji:

Nataša Šprah univ.dipl.inž.arh.
Tomaž Ebenšpanger, univ.dipl.inž.arh.
Alen Bauer, univ.dipl.inž.arh.

Sodelujoči:

Vizualizacija:
Sergej Mostnar, univ.dipl.inž.arh.

Insert iz poročila komisije:

Prostorska zasnova natečajne rešitve značajno enopotezno močno poveže nepravilno širše območja trga z območjem nekdanjega avtobusnega perona in z iztekom na Ulico kneza Koclja. Celotno površino z enovitim tlakom lepo razlije po celem prostoru in s tem podčrta oblikovno in časovno slikovit stavbni ansambel, ki okvirja obravnavan prostor. Tudi arhitekturna zasnova pavilijona sledi avtorskemu konceptu in se jasno izrazi kot del velike novo predlagane parterne ureditve, ki na določenem mestu nastane kot zareza v tlaku. Nov objekt se izpostavi kot del urbane krajine in svoj program ponudi diskretno. Če se pavilijon iz vzhodne strani izkazuje kot sodoben ekspresiven objekt iz svoje zahodne strani s oblikovanjem svoje strehe jasno nagovori prostor kot del urbanega parka osrednjega mestnega trga.
Rešitev se v vseh oblikovnih elementih drži svoj teze, da bi naj bil trški prostor čim manj obremenjen z oblikovnimi artefakti in naj ne bi konkurila z oblikovno preambicioznimi rešitvami. Svojo vlogo vidi v logični dopolnitvi arhitekturne raznovrstnosti in s tem dokazuje razumevanje kontesktualnosti in soodvisnosti obstoječega prostora in nove arhitekturne rešitve.
Avtorji se odrečejo formalni prenovi fasadnega plašča in ne vidijo prave vrednosti v želeni oblikovni korekciji tega prostora. Svoj predlog opravičijo tako ekonomsko kot iz vidika arhitekturne doktrine o neiskrenosti tovrstnih prenov.
Promet rešitev umirja, upočasni in ga nadzorovano vodi skozi trg. Avtomobilski promet je podrejen nasproti pešcu, saj nima klasičnega vozišča.
Urbana oprema je oblikovana nevsiljivo, a še vedno v duhu časa znotraj katerega bi naj nastala. Likovna ureditev tlakovane površine skuša interpretirati stranske ulice in jih vključiti v sam kraj načrtovanega in spontanega trškega dogajanja.

Rešitev preseneti z na videz preprosto in skromno ureditvijo, vendar njihov arhitekturni predlog vsebuje vso vsebinsko povednost urbanega arhitekturnega okvira in jo zelo zrelo interpretira v svoji rešitvi. Urbana rešitev se lahko bere kot sodobna ureditev, ki povzema vredne vsebine preteklega razvoja mestnega jedra in še vedno ohranja željo po generičnosti prihodnjega dogajanja v mestnem razvoju Maribora. Zaradi navedenih kakovosti je ocenjevalna komisije temu predlogu podelila odkup.

Plakati

Avtorji:

Denis Simčič, univ.dipl.inž.arh.
Branko Smolej, univ.dipl.inž.arh.

Sodelujoči:

Špela Kokalj, univ.dipl.inž.arh.
Špela Jerin, univ.dipl.inž.arh.
Jelena Čizmič Mladenovič, univ.dipl.inž.arh.
Matic Smolej, štud.arh.
Živa Bobnar Čubrilo, štud.arh.

Insert iz poročila komisije:

Natečajna rešitev prostor v parterni ureditvi se jasno loči na dva različna ambienta. Na eni strani Glavni trg kot klasičen odprt mestni prostor, ki izhaja iz tradicije in na drugi strani bolj urban in poln prostor, ki bi naj odseval dinamiko današnjega časa in bil označen bolj ambiciozno. Zelo zanimiv je poizkus vsebinskega spenjanja teh dveh prostorov s formalno prenovo fasade Glavni trg 17b.
Rešitev skuša uravnotežiti celotni obstoječi prostor, vendar jasno strukturira posamezne prostore in jih z oblikovnimi rešitvami vsebinsko določi. Njihov namen je jasno določen in arhitekturno načrtovanje jasno sledi svoji viziji opredeljeni želji po sinergiji obstoječih in novih vsebin in navezav na mestno strukturo.
Izbrani tlak in njegovo oblikovanje nadgradi pripovednost odprtega Glavnega trga, ki ostaja kot osrednji prostor javnega mestnega dogajanja. Drugovrsten tlak avtorji uporabijo kot obrobo do mestnih arhitektur, nastalih v različnim časovnih obdobjih. Urbana oprema uspešno sledi oblikovnim prvinam parterne ureditve trga. Je sodobno oblikovana in jasno odraža čas znotraj katerega je načrtovana. Promet avtorji puščajo znotraj trga, a ga umirjajo in podredijo.
Zanimiva je programska dopolnitev gostujočih pisarn na Pavilijonskem trgu, ki bi naj bila vezana na bližnji dogodek (Evropska prestolnica kulture 2012). Želja po večnamenskosti tega prostora se sledi s oblikovanjem prostora v treh različnih nivojih, in je interpretirana s sodobno oblikovano arhitekturo, ki jasno opredelijo svojo funkcijo in možnost različnih aktivnosti. Objekt se izpostavlja kot urbani trodimenzionalni arhitekturni hibrid, logično postavljen na pavilijonskem manjšem trgu in se ga da razumeti kot nadgradnjo parterno urejenega odprtega osrednjega trga.
Kot tretji arhitekturni marker natečajne rešitve sta oblikovni (in funkcionalni) sanaciji fasade Elektro Maribor in fasade Glavni trg 17b. Obe rešitvi sta kljub ambiciozni rešitvi (aktivna tkanina in sončna elektrarna) pa jih je po drugi strani v kontekstu celotne rešitve lahko sprejeti kot progresivne in povezovalne za mesto. Predvsem pa prinašajo nov arhitekturni presežek v trški mestni prostor.
Natečajna rešitev uspešno sledi svojim ciljem po uravnoteženosti obstoječe vsebine in prepričljivo vnaša nove vsebine, ki jih tudi oblikovno uspešno vnese prostor. Natečajna rešitev predstavlja jasno določeno projektantsko strategijo, ki je iskreno speljanja tako v konceptualni rešitvi kot v arhitekturnih detajlih opreme in lep prikaz uspešne prenove pomembnega in osrednjega mestnega prostora. Zaradi navedenih kakovosti je ocenjevalna komisije temu predlogu podelila odkup.