BAZENSKI KOMPLEKS V OKVIRU ŠPORTNO REKREACIJSKEGA PARKA V ČEŠČI VASI

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, projektni, dvostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in izbiro izdelovalca projektne dokumentacije za BAZENSKI KOMPLEKS V OKVIRU ŠPORTNO REKREACIJSKEGA PARKA V ČEŠČI VASI

Naročnik ima z izgradnjo bazenskega kompleksa namen zagotoviti osnovne pogoje za razvoj športnih plavalnih klubov in izvedbo tekmovanj, omogočiti pogoje za širjenje plavalne kulture ter realizacijo programov s področja rekreacije in rehabilitacije specifičnih skupin uporabnikov.

Na podlagi natečajnih rešitev bo naročnik lahko nadaljeval z razvijanjem športno-rekreacijskega parka v Češči vasi (ŠRP). Predvideno je, da bo bazenski kompleks v kombinaciji z objektom velodroma v prihodnosti opredeljen kot olimpijski športni center, ki bo nudil optimalne pogoje za vadbo v olimpijskih panogah (kolesarstvu, atletiki in plavanju) oz. za pripravo na tekmovanja na najvišjem nivoju v absolutni kategoriji.

Naročnik: Mestna občina Novo mesto
Rok oddaje: 06. 04. 2020, 10:30:20
Zaključno poročilo komisije: 03. 04. 2020, 00:00:00
Povezava na Portal JN

1. STOPNJA – ZAKLJUČENO

Za dodatne informacije in vprašanja o natečaju lahko ponudniki posredujejo vprašanja preko Portala javnih naročil tako, da izberejo možnost “Pošlji vprašanje naročniku“. Naročnik bo odgovore na vprašanja objavil na Portalu javnih naročil v skladu z določenimi roki.

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik ocenjevalne komisije (ZAPS):
Aleš Žnidaršič, univ. dipl. inž. arh.

Namestnik predsednika ocenjevalne komisije (naročnik):
doc. dr. Tomaž Slak, univ. dipl. inž. arh.

Član (naročnik):
mag. Gregor Macedoni, župan MONM

Član (naročnik):
dr. Iztok Kovačič, univ. dipl. inž. arh.

Član (ZAPS):
dr. Idis Turato, dipl. ing. arh.

Namestnica članov (naročnik):
Mojca Tavčar, univ .dipl. inž. geod.

Namestnica članov (ZAPS):
Suzana Simič, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Poročevalka A:
Petra Ostanek, univ.dipl.inž.arh.

Skrbnica natečaja:
Natalija Zanoški, mag.inž.arh.

Pomočnica skrbnice natečaja:
Viktorija Tekstor, univ. dipl. inž. arh.

18. 2. 2020

Sporočilo za javnost št. 3

Odgovori na vprašanja v drugi stopnji so objavljeni v rubriki dokumentacija.

11. 2. 2020

Sporočilo za javnost št. 2

Ocenjevalna komisija je v drugo stopnjo natečaja povabila avtorje naslednjih šestih elaboratov:
elaborat s šifro 26296,
elaborat s šifro 77799,
elaborat s šifro 51929,
elaborat s šifro 30120,
elaborat s šifro 10510,
elaborat s šifro 39572.

6. 1. 2020

Sporočilo za javnost št. 1

Objavljena je priloga D_4_geol_geomeh_porocilo

Plakati Mapa

Avtorji:

Dean Lah, univ. dipl. inž. arh.
Milan Tomac, univ. dipl. inž. arh.

Sodelujoči:

Jurij Ličen, mag. inž. arh., M. Arch.
Nuša Završnik Šilec, mag. inž. arh.
Polona Ruparčič, univ. dipl. inž. arh.
Eva Tomac, abs. arh.
Carlos Cuenca Solana, M. Arch.
Jakob Kajzer, mag. inž. arh.
Sara Ambruš, mag. inž. arh.
Sara Mežik, abs. arh.

Insert iz poročila komisije:

Rešitev izhaja iz predpostavke o »pravšnjem« merilu pojavnosti bazenske stavbe glede na naravne danosti in v odnosu do obstoječe športne dvorane (velodrom). Rešitev stavbe pokritega bazena celovito nadgrajuje prostorsko situacijo. Športne dvorane, ki po svoji formi in velikosti ekstrovertirano dominira nad prostorom, ne preglasi in ne poruši obstoječe hierarhije. To doseže z upoštevanjem topologije nagnjenega terena in z delnim vkopom bazenske stavbe. Bazenski korpus postane objekt nižjega višinskega gabarita, ki v prostorskem kontekstu ne predstavlja novega prostorskega poudarka, ampak se prilagaja značaju celovitega konteksta. Jasno je razpoznavna konceptualna ideja o strehi, ki se subtilno, horizontalno vpenja v krajinsko podobo območja. Močan nagovor strehe kot razpoznavnega elementa grajenega je nadgrajen s premišljeno konstrukcijsko zasnovo, ki omogoča, da zalebdi nad prostorom. Idejo strehe, ki v zgodovinskem kontekstu simbolno predstavlja motiv zavetja, so avtorji dosledno, uspešno in celovito izpeljali.

Bazenska stavba je umeščena na vzhodni del parcele. Zaradi poglobitve objekta je tudi vhodni nivo poglobljen, nižji glede na prometni plato in s tem jasno ločen. Ob tem nastane atrij, ki kot del celostne vhodne ‘plaze’ med objektoma bazena in dvorane postane svojevrsten milje. V prvi fazi se parkirišče prilagaja terenu in je urejeno na način slepih žepov, obračališče avtobusov z drop-off cono je pomaknjeno v ‘plazo’. Avtorji predlagajo, da se v drugi fazi obstoječe parkirišče pred športno dvorano preoblikuje. Z zasukom parkirnih mest in vzpostavitvijo enosmernega prometa dobimo zanimiv predlog, ki pa ni v celoti usklajen s širšim območjem (prometna shema celote). S tem predlogom se na enostaven način uredi odprta komunikacijska površina za pešce, ki predstavlja ustrezen zunanji predprostor (vhodna ‘plaza’) za obe športni stavbi. Predlagana rešitev predstavlja potencial glede oblikovanja zunanjega javnega odprtega prostora.

Bazenski kompleks ima jasno tlorisno zasnovo, pomožni in podporni prostori so orientirani proti JV, bazeni pa proti SZ. Po prerezu je objekt razdeljen na tri nivoje: vhod z garderobami na srednjem, fitnes s savnami in upravo na zgornjem ter glavne bazenske površine na spodnjem nivoju oziroma dvonivojsko. Višina prostorov po objektu sledi gradaciji in pomembnosti ter zahtevam posameznih programov. Zaradi nivojske ločenosti bazenov avtorji ustvarijo tribune po obodu oz. dveh stranicah, kar ustvari amfiteatralnost prostora plavalnega bazena. Prostori skozi zastekljene površine vizualno prehajajo v okolico. Prostoren vhodni atrij prehaja v transparentno recepcijo z lokalom, skozi katero se neoviran pogled nadaljuje v bazensko dvorano in naprej v okolico. Zagotovljena je kakovostna naravna osvetlitev vseh pomembnejših prostorov, vključno z introvertiranim atrijem v prvem nadstropju za potrebe savn, uprave in fitnesa. Notranja organizacija ima določene funkcionalne pomanjkljivosti, ki jih je potrebno ponovno premisliti.

Konstrukcija je jasna, enostavna ter berljiva. Nosilna konstrukcija strehe so enoetažni visoki stenski nosilci – paličja. Objekt je zaradi vkopanosti toplotno stabilen in zato trajnostno naravnan. Zunanji bazen je nivojsko izenačen z notranjim (plavalnim). Motiv notranjih tribun z idejo amfiteatra se nadaljuje v zunanjo ureditev in postane nosilni krajinski element zunanjega bazena.

Avtorji so prepoznali problematiko prostora in uspešno povezali celostno podobo grajenih struktur s poudarkom na spoštovanju razmerij v prostoru. Arhitekturni izraz in zasnova konstrukcije sta enostavna in iskrena. Odlikuje ju čist in jasen koncept bazenske stavbe. Streha je likovna podoba stavbe, njena umestitev pa izraža kakovosten odnos do naravne in grajene krajine. Tlorisna zasnova temelji na prečiščeni in jasni organizaciji. Motiv lebdeče strehe nad vkopano stavbo usmerja odprte poglede in omogoča stik z okolico proti naravni krajini na zahodu. Posebej zanimivo je oblikovana notranjost dvorane, ki s tribunami ustvari ambientalno zanimiv prostor, ki se nadaljuje v kakovostne zunanje vizure.

Rešitev je med vsemi edinstvena in izstopa predvsem zaradi svojevrstne umestitve in odnosa do okolice. Ocenjevalno komisijo je posebej prepričala s celovitim odgovorom na problematiko okoliškega konteksta, do katerega vzpostavi jasno izražen odnos v konceptualnem, urbanističnem in arhitekturnem smislu.

Iz navedenih razlogov je ocenjevalna komisija soglasno elaboratu št. 11 oz. 11/2 podelila prvo nagrado.

Plakati Mapa

Avtorji:

Ravnikar Potokar arhitekturni biro, d. o. o.
Robert Potokar, univ. dipl. inž. arh.
Tanja Košuta, univ. dipl. inž. arh.
Mina Gutović, mag. inž. arh.
Mateja Šetina, univ. dipl. inž. arh.
Špela Ščančar, mag. inž. arh.

Sodelujoči:

Zasnova konstrukcije: Vilko Šuligoj, univ. dipl. inž. grad.
Bazenska tehnologija: Bojan Rizman, univ. dipl. inž. str.
Bazenska školjka: Tomaž Bizalj
Strojne inštalacije: Medard Hafner, univ. dipl. inž. str.
Elektro inštalacije: Miha Uršič, univ. dipl. inž. el.

Insert iz poročila komisije:

Umestitev bazenske stavbe na parceli in oblikovanje tlorisnega gabarita z diagonalnimi lomi ter zožitev volumna na južni strani je uporabljena za umestitev vhoda in oblikovanje velike vhodne ploščadi. Omogočena je jasna navezava na vhod oz. ploščad pred obstoječo kupolasto športno dvorano. Diagonalni rezi tlorisa na robovih omogočajo lažje prilagoditve terenu. Parkirišče z obračališčem avtobusov in drop-off cono je pomaknjeno proti zahodu, da ostane več prostora za optimalno umestitev ‘plaze’, oblikovane v varno in odprto površino namenjeno pešcem, kolesarjem in prireditvam. Največji potencial rešitve je pri oblikovanju zunanjega javnega odprtega prostora, ki je glede na zahtevno konfiguracijo terena kakovostno in preprosto zastavljen.

Bazenska stavba deluje dominantno in kontrastno glede na športno dvorano ob njej. Arhitektura je razmeroma kompleksna. Zdi se, da gre za eksperiment postavitve zgibanega ovoja, ki je v belem pločevinastem materialu videti kot zgiban papir (origami) s trikotnimi izrezi – kontrapunkt napeti, enotni tkanini športnega objekta na betonskem podstavku. Najizrazitejše zgibanje poudari območje vhoda. Kljub zanimivi ideji koncept ni izpeljan dosledno. Prikazi notranjosti razkrivajo, da gre za modificirano enoprostorsko zasnovo volumna z ravninsko okvirno konstrukcijo in vmesno linijo stebrov; zgibanost ni izkoriščena kot konstrukcijski princip. Strešne strukture v notranjosti ne sledijo lastni logiki, moti tudi vmesna linija stebrov, ki je dodana iz konstrukcijskih razlogov in navidezno ločuje ogrevalni bazen od plavalnega. Ta rešitev je verjetno predlagana, ker zmanjšuje razpone in znižuje ceno posameznih lesenih konstrukcijskih elementov.

Funkcionalno so bazenski prostori razporejeni na severu, ostali programi na jugu. Lokal in recepcija sta razmaknjena, posredno povezana, umeščena nesmotrno. Nepovezana sta tako funkcionalno kot vizualno, s čimer se zmanjšuje vtis osrednjega vstopnega prostora. Ostale razporeditve in funkcionalna zasnova so izpeljane pravilno, smiselno in brez napak.

Zastavljeni koncept ima nedorečene detajle in vprašljivo izvedbo odprtin v stavbnem ovoju. Nizke trikotne odprtine notranjost premalo odpirajo, pogledi pa so dodatno omejeni z gosto mrežo vertikalnih senčil. Prehodi in strešna okna niso jasno prikazani, senčenja trikotnih stekel ob odsotnosti napuščev ali drugih ukrepov ni možno izvesti brez pomembnih posegov v izgled ovoja. Detajli odvodnjavanja in stikovanja posameznih elementov ovoja bi izvedbo navidezno čiste arhitekturne zasnove oz. stikov lomljenih površin najverjetneje spremenili ali podražili.

Rešitev kljub pomanjkljivostim, ki se nanašajo na recepcijo in vhodni del z lokalom, izkazuje zelo dosledno funkcionalno zasnovo. Ob tem so kakovostno rešene zunanje ureditve ter prilagojenost bazenske stavbe terenskim značilnostim in okolici. Kljub temu koncept ne sledi lastni logiki, ne izrablja zgibanega ovoja tudi v konstrukcijskem smislu in zgolj formalno preoblikovan enostavni volumen preveč zapira. Odprtih ostaja preveč vprašanj, ki bi lahko močno vplivala na preciznost in doslednost koncepta ob izvedbi. Iz navedenih razlogov je ocenjevalna komisija soglasno elaboratu št. 3 oz. 3/2 podelila drugo nagrado.

Plakati Mapa

Avtorji:

Zdenko Nemec, univ. dipl. inž. arh.
Ana Jerman, štud. arh.
Kristjan Nemec, abs. arh.
Marko Primažič, štud. arh.
Rok Primažič, abs. arh.

Sodelujoči:

Peter Bandelj, univ. dipl. inž. str., Alu Konig Stahl, d. o. o.
Peter Blažek, univ. dipl. inž. str., Nom Biro, d. o. o.
Luka Javornik, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Stanislav Udovč, univ. dipl. inž. grad.

Insert iz poročila komisije:

Zasnova elaborata št. 4 oz. 4/2 predstavlja premišljeno arhitekturno rešitev. Avtorji pri oblikovanju zunanjega prostora zavestno težijo k ohranjanju oz. ponovni vzpostavitvi čim večje gozdne površine; predlagajo pogozditev predvsem severnega dela lokacije z namenom, da se vzpostavi bolj naraven in mehek gozdni rob. S tem želijo ustvariti dve ločeni »gozdni jasi«, prvo za bazensko stavbo, drugo za zunanji bazen. Z zasukom volumna avtorji vzpostavijo posebno napetost med obstoječo športno dvorano in novo bazensko stavbo. Svojevrstna umestitev stavbe omogoča uspešno zasnovo velike vstopne ploščadi – trga med obema objektoma. Obračališče avtobusov z ‘drop-off’ cono je pomaknjeno proti zahodu, parkiranje je urejeno pravokotno na dostopno cesto, kar proti zunanjemu bazenu pušča več odprtega zelenega pasu. Predlagana rešitev predstavlja potencial glede oblikovanja zunanjega javnega odprtega prostora, pri čemer je jasno razvidna hierarhija namembnosti prostora. Kljub ustrezno oblikovani in umeščeni ‘plazi’, številne zamejitve prometa s stebrički preveč omejujejo njeno rabo. Na določenih delih (stojišče za avtobus, parkirišče za zaposlene in invalide, dovoz za vzdrževalce) se mešajo poti motornih vozil in pešca, ki dostopa z južne smeri.

Bazenska stavba je kompaktna, geometrijsko jasna, tlorisno povzema obliko kvadrata. Notranja organizacija je deljena v pasove: južni del je v celoti namenjen dopolnilnemu programu, na severu sta bazena. Osrednja avla deluje kot podaljšek trga in funkcionira kot vstopna točka za celoten bazenski program. V kleti so servisni prostori in savne, v prvem nadstropju dvorana in v najvišji, drugi etaži, upravni trakt z dvema atrijema, ki glede na ostalo umestitev programa učinkujeta predimenzionirano. Stavba je med vsemi prispelimi natečajnimi rešitvami najvišja in pojavno predstavlja drugo dominanto v prostoru: obstoječi športni dvorani z napihnjeno kupolasto streho se ne podreja, temveč z njo vzpostavlja enakovreden odnos.

Fasada je dvojna. Zunanja opna je iz polikarbonatnega stekla (leksan), kar pripomore k lahkotnemu lebdečemu izgledu objekta, ki deluje kot paviljon (oz. po besedah avtorjev ‘lampijon’) v zelenju. Konstrukcijska zasnova je racionalna, jeklena, palična, s šedasto zasnovano streho, ki deluje kot svetlobnik. Zunanji bazen je nivojsko izenačen z notranjim z manj spretno rešenim dostopom iz vstopne ploščadi. Povezava med notranjim in zunanjim bazenom je neodprta, ozka oz. kompleksna.

Rešitev kljub nekaj pripombam izkazuje zelo dosledno funkcionalno zasnovo in spretno umestitev na parcelo. Zastavljen koncept je dodelan, detajli premišljeni. Kot manj primerno komisija ocenjuje pretiran poudarek na intenzivnosti zasaditve ter zahtevno rešitev fasade in strehe, ki rezultirata v visoki investiciji. Ob izkazani premišljeni zunanji podobi objekta je likovni jezik primerno oblikovan, saj se kljub svoji višini s subtilno, enostavno, skoraj asketsko govorico manj vsiljivo umešča v prostor. V nasprotju s tem pa notranjo podobo določa pretiran formalni, oblikovno zadržani značaj, ki objektu ne dodeli potrebnega ambientalnega karakterja.

Iz navedenih razlogov je ocenjevalna komisija soglasno elaboratu št. 4 oz. 4/2 podelila tretjo nagrado.

Plakati Mapa

Avtorji:

Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh.
Nataša Blažko, mag. inž. arh.
Maja Kovačič, mag. inž. arh.
Tanja Paulin, mag. inž. arh.
Peter Plantan, univ. dipl. inž. arh.
Urška Podlipnik, univ. dipl. inž. arh.
Ina Radšel, mag. inž. arh.
Matjaž Pangerc, univ. dipl. inž. arh.

Sodelujoči:

Konzultant za področja gradbenih konstrukcij:
mag. Tomaž Habič, univ. dipl. inž. grad.

Konzultant za področja strojništva:
Peter Blažek, univ. dipl. inž. str., Nom Biro, d.o.o.

Insert iz poročila komisije:

Bazenska stavba ima med vsemi prispelimi natečajnimi rešitvami največjo tlorisno površino. Sledi konceptu, da ima večino programa v pritlični etaži, vseeno pa zaradi nizkega volumna na lokaciji ne deluje predimenzionirano. S spretnim oblikovanjem stavbnega volumna v merilu človeka prepusti dominantno vlogo športni dvorani. Rešitev ima manj uspešno oblikovano, razmeroma nedefinirano ‘plazo’ oz. prostor pred vhodom v objekt. Avtorji sicer želijo z oblikovanjem ‘plaze’ poenotiti predprostor, vendar pa ne uspejo oblikovati kakovostnejšega uporabnega prostora, večina ‘plaze’ je razvita ob južni stranici bazenske stavbe in ni povezana z okolico. Obračališče avtobusov se zajeda predaleč v prostor ‘plaze’. Povezava z vhodom športne dvorane v prvi fazi ni jasna in ne dosega učinka enotne skupne površine. Rešitev je urbanistično nekoliko uspešnejša ob upoštevanju druge faze (in preureditve parkirišča pred obstoječo športno dvorano), čeprav glavne zagate iz prve faze ostajajo.

Bazenska stavba kljub rahlo dvignjeni severni stranici, zaradi zasnove fasadnega ovoja, deluje nizko in prilagojeno okolici. Lesena fasadna obloga je lahko problematična z vidika vzdrževanja in trajnosti, vendar je v smislu funkcionalnosti ustrezna: deluje primerno glede na zasnovo in spominja na prvotno fasado športne dvorane. Konstrukcija bi najverjetneje potrebovala ojačane spoje, debelejše stebre in zavetrovanje, kar bi lahko vplivalo na oblikovanje notranjosti. Slednja, v nasprotju z zunanjostjo, deluje nekoliko grobo in masivno. Stavba je programsko zasnovana z bazeni na severu, s pomožnimi programi na jugu. Vmesni dvoetažni pas ima v sredini stavbe zgoščen servisni, upravni in dopolnilni program. Vsi večji prostori imajo, smiselno glede na pomen, dvojno oz. večjo višino. Največji problem rešitve se kaže pri zasnovi recepcije in lokala, ki ne oblikujeta ustreznega skupnega prostora povezanega z zunanjo ‘plazo’. Potisnjena sta v osrednji del stavbe, od koder se odpirata proti ‘plazi’, vendar tudi proti zadnji, servisni strani športne dvorane. Kljub delni usmeritvi vhoda na zahod, je vhodna avla preveč odrezana od zunanjih površin pred bazensko stavbo, zahteva dva zaposlena, zunanjega dela lokala pa nima pod ustreznim, neposrednim nadzorom.

Kljub veliki tlorisni površini in enoetažni razporeditvi programa je stavba razmeroma spretno umeščena v prostor, vendar je pomanjkljivih nekaj ključnih elementov in funkcionalnih rešitev. Med njimi izstopa mešanje avtomobilskega in avtobusnega prometa z varnimi površinami za pešce, manj ustrezno zasnovan prostor ‘plaze’, primerna navezava ‘plaze’ na vhodno avlo, lokal in recepcijo. Pri elaboratu je razviden znaten napredek v drugi stopnji natečaja, vendar na vprašanja, ki izhajajo iz problematike in specifike prostora, v katerega se bazenski kompleks umešča (predvsem v odnosu do športne dvorane v prvi fazi), ni odgovoril na dovolj ustrezen način.

Iz navedenih razlogov je ocenjevalna komisija soglasno elaboratu št. 10 oz. 10/2 podelila (enakovredno) priznanje.

Plakati Mapa

Avtorji:

Jože Jaki, univ. dipl. inž. arh.
Haris Brčkalja
Neža Jaki
Rafael Draksler, univ. dipl. inž. arh.
Urban Švegl, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Sodelujoči:

Daniel Muršič, univ. dipl. inž. str., Menerga, d.o.o.
Ivan Prelog, Vitaaqua
Danilo Selan, štud. arh.

Insert iz poročila komisije:

Rešitev glede postavitve objektov in ureditve načrtovanih programskih sklopov sledi izhodiščem natečajne naloge. Bazensko stavbo umešča na vzhodni rob natečajnega območja, zunanje bazenske površine pa zahodno od nje. Glede na danosti terena so slednje ustrezno višinsko oblikovane. Zunanji bazen se zelo približa severnemu robu natečajnega območja in predvideni novi vpadnici, kar na tem delu zmanjšuje uporabnost obbazenskega prostora, vzpostavlja pa veliko zeleno in tlakovano območje južno od bazena. ‘Plaza’ ob stavbi se razprostira proti parkirišču in proti športni dvorani, s poudarkom na prostoru med obema objektoma. Parkirišče za osebna vozila, ki deluje kot samostojna enota ob dostopni cesti, je precej večje od zahtevanega, promet je organiziran krožno. Predviden je en vstopno/izstopni prostor za avtobus (‘drop-of), pri čemer pa prihaja do zadreg zaradi vzvratne vožnje pri izvozu. Parkirišča za avtobuse so predvidena na območju športne dvorane.

V oblikovnem izrazu stavba ne vzpostavlja odnosa do športne dvorane. Zasnovana je kot volumen pravilnih oblik, skoraj kvadratnega tlorisa. Barva in material fasadnega ovoja sta zadržana, na fasadah se izmenjujejo stekleni in polni deli, ki večinoma uspešno senčijo notranjost oziroma površine notranjih bazenov. Fasada, ki jo oblikujejo vertikalne lamele različnih debelin oz. presekov, naj bi spominjala na “smrekova debla”. Les na fasadi sicer izhaja iz trajnostnega pristopa, vendar je taka fasada tudi dokaj zahtevna za vzdrževanje.

Notranja organizacija objekta je rešena dokaj uspešno; ločitev različnih tipov poti je dosežena, vendar je komunikacija do garderob in tudi iz njih dolga. Vsi programi imajo enoten dostop skozi sredinsko umeščeno recepcijo. Pri elaboratu je opazen znaten napredek glede na prvo stopnjo natečaja, vendar manjkajo opisi in jasen prikaz konstrukcije.

Ureditev odprtih površin ni dovolj artikulirana in ne prikazuje prepričljivega odnosa do obstoječih kakovostnih naravnih in ustvarjenih prvin. Manjka svojski oblikovalski jezik, ki bi nove ureditve uspešno izpeljal. Tudi v funkcionalnem smislu pri zasnovi odprtega prostora ostajajo številne nedorečenosti, ki zmanjšujejo vrednost preostalih kakovostnih rešitev.

Logično umeščena bazenska stavba je zasnovana tako, da s svojo pozicijo omogoča enostavno in funkcionalno zasnovo odprtih površin. Vendar pa pri objektu in zunanjih ureditvah nekatere odločitve ne delujejo dovolj premišljeno in prepričljivo. To je še najbolj opazno pri ‘plazi’, ki je umeščena med servisni del športne dvorane in novi objekt, zato ne tvori učinkovite povezave med njima. Glede na volumen bazenske stavbe in predvideno vsebino je poddimenzionirana. Manjka razmislek o oblikovanju robnih, stičnih površin in manjših podambientih, ki bi povezovali različne, tudi medsebojno nekompatibilne rabe, predvidene na tem območju. S tem potencial prostora za večnamenskost ureditev ostaja premalo izkoriščen.

Iz navedenih razlogov je ocenjevalna komisija soglasno elaboratu št. 14 oz. 14/2 podelila (enakovredno) priznanje.

Plakati Mapa

Avtorji:

Dans arhitekti
Mihael Dešman, univ. dipl. inž. arh.
Eva Fišer Berlot, univ. dipl. inž. arh.
Vlatka Ljubanović, univ. dipl. inž. arh.
Katarina Pirkmajer Dešman, univ. dipl. inž. arh.
Maja Cvelbar, abs. arh.
Lucija Draginić, abs. arh.
Žiga Erjavec, abs. arh.
Gregor Gašperšič, štud. arh.
Matija Goljar, štud. arh.

Sodelujoči:

Konzultant s področja strojništva: Bojan Mehle, univ. dipl. inž. str., Bojan Mehle, s.p.
Konzultant s področja gradbenih konstrukcij: Alan Sodnik, univ. dipl. inž. grad., Valide, d.o.o.
Konzultant za bazensko tehnologijo: Dean Kotnik, Darrtech, d.o.o.

Insert iz poročila komisije:

Rešitev ima v prvi fazi predvidena prometni in peš dostop iz zahoda. Peš dostop brez prometnih križanj poteka po pločniku na severnem robu parkirišča, tako da se navezuje na zunanje javne površine bazenske stavbe in na postajališče avtobusa. Obračališče za avtobus se vrši preko novega parkirišča, dostava in interventni dovoz pa potekata preko ‘plaze’. V drugi fazi se uredi tudi dostop iz vzhoda ter dodatna parkirišča. Med športno dvorano in vhodom v bazensko stavbo se na temenu vzpetine oblikuje velik večnamenski športni trg zamejen z drevesi. Tlakovana površina povezuje servisno stran športne dvorane in vhod v bazensko stavbo ter oba prometna dostopa in tako ustvari ‘plazo’, kjer je povezava do kolesarnic in možnost prevoznosti ob prireditvah. Blizu športne dvorane je urejena nizka razgibana bariera iz zatravljene vzpetine z zasaditvami cvetočih grmovnic.

Umestitev ‘plaze’ in vhoda izrazito proti vzhodu je bila prepoznana kot manj ustrezna, saj je vhod v bazensko stavbo s servisne strani športne dvorane v podrejenem položaju in se na vhod dvorane ne navezuje. Kljub temu elaborat predstavlja jasen in pregleden koncept, ki v svoji tlorisni organizaciji odgovarja na večino potreb naročnika. Bazensko stavbo določa asimetrična dvokapna streha, ki sledi topografiji in hkrati zadrži podrejen odnos do obstoječe prostorske dominante – kupolaste športne dvorane. Krajša strešina proti ‘plazi’ na jugu oblikuje bolj odprt značaj stavbe. Pod velikim nadstreškom je vhod ter prostori za kolesa na eni strani in nadkriti del gostinskega vrta na drugi strani. Daljša, severna strešina izraža bolj zaprt karakter in sledi terenu. Vsi pomembni prostori imajo naravno osvetlitev, čeprav je objekt delno vkopan. Vzhodna in zahodna fasada nista zasenčeni, kar bi pomenilo spreminjanje sicer elegantnega steklenega ovoja, ki je preveč odprt in neodziven na smeri neba.

Bazenska stavba z jasno in pregledno zasnovo je po prerezu sestavljena iz kleti s servisnimi in tehnološkimi prostori, spodnjega nivoja, v katerem je bazenska ploščad, dvorana za fitnes, savne in garderobe ter pritličja z vhodom, avlo, tribunami, lokalom in večnamensko dvorano. V osrednjem delu je avla z recepcijo, iz katere je dostop do vertikalnega jedra, na tribune, v gostinski lokal in do večnamenske dvorane. Ob recepciji je pisarna s pregledom nad vsemi prostori v objektu. V spodnji etaži je iz jedra suhega hodnika dostop do garderob in prostorov fitnesa. Preko garderobnega dela je vhod v bazenski (čisti/mokri) del in na zunanjo bazensko ploščad. Iz bazenske ploščadi je mogoča neposredna nivojska povezava do vhodne ploščadi po rampi in skozi vrata v ograji. Ta povezava se lahko uporabi ob športnih prireditvah in ob drugih posebnih priložnostih.

Kljub funkcionalni ustreznosti gre za manj ambiciozno arhitekturo, ki z razmerji v prostoru, glede na obsežno vsebino, učinkuje preveč industrijsko. Oblikovno deluje kot pomožni objekt športne dvorane. Bazenska stavba ohranja športno dvorano kot dominanto, vendar tako močna podreditev ni potrebna. Lesena konstrukcija je prikazana brez ustreznih detajlov, ki bi jo najverjetneje pomembno predrugačili. Dvoje različnih sistemov podpiranja posameznih strešin ni smiselno in slabi koncept arhitekture.

Iz navedenih razlogov je ocenjevalna komisija soglasno elaboratu št. 1 oz. 1/2 podelila (enakovredno) priznanje.