VESLAŠKI CENTER IN CILJNA REGATNA ARENA ZAKA NA BLEDU

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, anonimni krajinsko arhitekturni projektni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za Veslaški center in ciljno regatno areno Zaka na Bledu

Naročnik: Občina Bled
Rok oddaje: 26.3.2008 23:59:59
Zaključno poročilo komisije: 30.4.2008 00:00:00

OCENJEVALNA KOMISIJA

predsednica
mag. Ina Šuklje Erjavec, univ.dipl.inž.kraj.arh., ZAPS

namestnik predsednice
Matjaž Erjavec, univ.dipl.inž.arh., Občina Bled

člani
Ira Zorko, univ.dipl.inž.arh., ZAPS
Matevž Čelik, univ.dipl.inž.arh., ZAPS
dr. Peter Fajfar, univ.dipl.inž.metal., Občina Bled
Tomislav Levovnik, prof., svetnik, Občina Bled
Janez Fajfar, univ.dipl.etnolog, prof.geo., Občina Bled

nadomestni člani:
Maruša Zorec, univ.dipl.inž.arh., ZAPS
Saša Repe, univ.dipl.inž.arh., Občina Bled

Plakati

Avtorji:

Miha Kajzelj, u.d.i.a.
Iztok Lemajić
Sandra Banfi Škrbec, u.d.i.a.
Iztok Kavčič, u.d.i.k.a.

Sodelujoči:

Klemen Podjed, štud. arh.
Simon Milanovič, štud. arh.
Jasmina Kraigher, štud. arh.

Gradbene konstrukcije:
Igor Štupnik, u.d.i.g., Proding d.o.o.

Insert iz poročila komisije:

Elaborat številka 2 odlikuje najbolj jasna in dosledna izpeljava osnovne ideje urejanja prostora, ki temelji na krajinskih in naravnih značilnostih in kvalitetah širšega in ožjega prostora. Projekt je najbolj celovito usklajen z naravovarstvenimi izhodišči. Odlikuje ga tako dosledno izpeljana ideja sonaravnega urejanja celotnega prostora, kot tudi kvalitetna izvedba posameznih predlogov posameznih ureditev na obeh območjih, v Mali in Veliki Zaki.

Predlog v Veliki Zaki predstavlja najbolj zanimiv in ustrezen pristop za ohranjanje in interpretacijo narave, ki v vseh pogledih ponuja kakovostne rešitve: tako za renaturacijo in povečanje biotske raznovrstnosti, kot pri zasnovi poti, otroškega igrišča, umestitvi stolpa in uporabi materialov. Zasnova krajinske ureditve v Veliki Zaki prostor celo razbremenjuje in prestavlja izboljšanje stanja.
Zasnova stolpa je drugačna od ostalih predlogov v tem, da stolp razvije kot paviljonsko konstrukcijo in jo skuša vizualno vpeti v naravni prostor jezerske obale. Izstopa horizontalna zasnova stolpa. Stolp se krajinsko dobro umešča v prostor. Ohranja dostop do vode in ne prekinja jezerske obale, ki neprekinjeno teče pod njim. Odprta zasnova stolpa predstavlja kakovostno podlago za nadaljnji razvoj in prilagajanje rešitev potrebam uporabnika.
Ocenjevalna komisija je razumevanje stolpa kot paviljonske, lahke, nevpadljive konstrukcije podprla kot najbolj ustrezno in ta stolp predlaga za izvedbo.
Ob tem pa ocenjevalna komisija ugotavlja, da je v nadaljevanju potrebno upoštevati naslednje izboljšave:
v teren vkopane sanitarije naj se opusti
stopnišče naj se vključi v telo stolpa
potrebno je predvideti stalno zaprt prostor v zgornji etaži stolpa
detajlno je potrebno obdelati montažo in demontažo fasadnih elementov v ostalih etažah

Pristop v urejanju stalnih in začasnih tribun je sicer ustrezen, vendar ne prinaša bistvenih izboljšav situacije. Značilnost predloga je strogo ločevanje stalnih in začasnih tribun, njegova kakovost pa je predvsem prepletanje kompleksa začasnih tribun s klini gozda, ki segajo s pobočja. S stališča varstva kulturne dediščine kot tudi veslaškega kluba je predlog celo problematičen, saj so predlagane stalne tribune vzdolž obale jezera neustrezne oz. nesprejemljive. Kot manj ustrezna je bila ocenjena obsežna streha in dvoetažni servisni volumen na vrhu tribun. Zasnova tribun zaradi naštetega po mnenju ocenjevalne komisije zato odstopa od sicer izrazito sonaravnega in premišljenega pristopa k celoviti krajinski zasnovi območja.

Predlog za območje Male Zake prepriča s prostorskim konceptom, ki temelji na treh oseh, ki tečejo od notranjosti in se končajo na lesenih pomolih na vodi. Oblikovane so kot lomljene, klinaste tlakovane površine. Predlog kot drugačno prikaže zahodno, urbano povezavo, ki poteka od vhoda v kompleks pri parkirišču, skozi dvorišča med objekti veslaškega centra. Kot dobro je komisija ocenila zasnovo povezav, ki omogoča prehode v vseh smereh, vendar vzpostavi hierarhijo, tako da je prečna pot ob obali podrejena manipulativnim površinam v veslaškem centru. Pomanjkljivost predloga je prekinitev obodne povezave, ki jo uporabljajo kočijaži in turistični vlakec, kar je potrebno v nadaljevanju ustrezno popravit in dopolniti.
Kot kakovost arhitekturnega preoblikovanja kompleksa izstopa ideja introvertiranosti veslaškega centra. Nov objekt telovadnice na severu je zasnovan kot dvoetažen objekt, ki kompleks zapre proti parkirišču. Fasade so poenotene, obdelane z leseno oblogo. Funkcionalnost hangarja je s koncentracijo servisnih prostorov v zahodnem delu zmanjšana, saj po višini ponuja manj prostora za shranjevanje čolnov in veslaške opreme. S stališča varstva kulturne dediščine je bila kot neustrezno ocenjeno tudi preoblikovanje fasade hangarja v vzhodnem delu.

Zaradi kakovostne, dosledne in vsestransko dodelane krajinske zasnove, ki ustrezno vpenja načrtovane ureditve v občutljivo naravno okolje, se je komisija odločila, da temu elaboratu podeli eno od dveh enakovrednih prvih nagrad.

Plakati

Avtorji:

multiPlan arhitekti d.o.o., Dvorni trg 1, 1000 Ljubljana
Krajinska ureditev:
Bruto krajinska arhitektura d.o.o., Mesarska 4d, 1000 Ljubljana

Sodelujoči:

Avtorji:
Aleš Žnidaršič, u.d.i.a.
Matej Kučina, u.d.i.k.a.
Primož Grabnar, u.d.i.a.
Katja Žlajpah, u.d.i.a.

Soavtorji:
Petra Marinšek, u.d.i.a.
Vesna Vraničar, u.d.i.a.
Urban Švegl, u.d.i.k.a.
Eva Prosen, abs.k.a.

Sodelavci:
Mitja Šeško, u.d.i.a.
Vida Kac, abs.k.a.
Armin Kovačević, abs.gr.

Insert iz poročila komisije:

V elaboratu številka 7 so na najbolj pragmatičen način funkcionalno rešeni zastavljeni problemi tako v Mali kot v Veliki Zaki. Pomembna značilnost tega projekta je celovita prometna ureditev, ki skuša razumeti obe območji v sklopu celotnega prometnega omrežja na območju jezerske sklede. Največja kakovost tega predloga je kakovostna arhitekturna zasnova stavb: tribun, veslaškega hangarja in gostinskih objektov. Predlog prepriča z ustrezno zadržanim oblikovanjem in preprostim sistemom, s katerim uspešno dosega poenotenje heterogenih volumnov.

V krajinski zasnovi kakovostno rešitev predstavlja predvsem ureditev novega trga med gostinskim objektom in kopališčem v Veliki Zaki, ki bi ga izvedli ob ustrezni preureditvi prometnega režima. S stališča varstva narave je lokacija lesenega priveza za pletne in čolne na južni obali nesprejemljiva saj je območje predvideno za renaturacijo. Prav tako je vprašljivo nadaljevanje lesene brvi od priveza do rta. Zato ocenjevalna komisija v tem predlogu ni prepoznala koncepta, ki bi skladno in mnogostransko prispeval k krajinskemu urejanju in izboljšavam na tem območju.
Predlog sodniškega stolpa sodi v sklop klasičnih, kompaktnih stolpov s poudarjeno vertikalnostjo. Funkcionalno je ustrezen in oblikovno najkvalitetnejši med “klasičnimi” stolpi.
Pri zasnovi stalnih tribun poglavitno kvaliteto predstavlja pristop širšega urejanja in vključevanja teh tribun v prostor s čimer se ustrezno zmanjšuje njihovo vidno izstopanje v območju. Kakovost predloga je ustreznejše razmerje med višino in širino tribun, ki se zaradi vzdolžnosti bolje vklapljajo v prostor. Nizko in kratko streho, ki se pahljačasto razpira nad tribunami je ocenjevalna komisija ocenila kot najustreznejšo rešitev za nadkritje prostora za gledalce. Kljub izkazanim kakovostim te rešitve je komisija predlagano terasiranje celotnega območja namenjenega začasnim tribunam ocenila kot funkcionalno nepotrebno in vprašljivo glede obsega trajnega preoblikovanja prostora.

Ta rešitev tudi v Mali Zaki prepriča predvsem z doslednim reševanjem in izboljšavami v prometni ureditvi. V krajinski zasnovi odprtega prostora je rešitev šibka, saj predvsem povzema obstoječe stanje in funkcionalno ne prinaša izboljšav. Problematična je umestitev nove lesene peš poti z napisi veslaških uspehov neposredno ob obali. Umestitev športnega igrišča kot večnamenske ploščadi ob glavni funkcionalni povezavi v veslaškem centru je neprimerna tudi s stališča ohranjanja in povečevanja zelenih površin.

Predlog izstopa po pragmatičnem in kakovostnem arhitekturnem preoblikovanju obstoječih objektov in njihovem povezovanju v celoto z novimi objekti. Kot kvalitetno, je ocenjevalna komisija prepoznala zasnovo kompleksa v smislu prostostoječih paviljonov v zelenju. Funkcionalne izboljšave in prenova veslaškega hangarja ter vile Planika so ustrezno zasnovane. Pri umeščanju nove telovadnice je glavna prednost tega elaborata njena nizka zasnova, kot nadaljevanje volumna obstoječega hangarja. Kot primerno je komisija ocenila zadržano in poenoteno oblikovanje fasad objektov z lesenimi lamelami. Predlog ponuja tudi oprijemljiv in izvedljiv predlog za združevanje majhnih objektov ob teniškem igrišču v enoten paviljon. Med predlogi, ki kompleks preurejajo brez rušenj obstoječih objektov, je bila arhitekturna rešitev v tem elaboratu prepoznana kot najbolj primerna.

Zaradi racionalnega in oblikovno ustreznega arhitekturnega poenotenja ter kakovostne arhitekturne zasnove novih objektov se je komisija odločila, da elaboratu št. 7 podeli eno od dveh enakovrednih prvih nagrad.

Plakati

Avtorji:

Aleksander Lužnik, abs.arh.

Sodelujoči:

Konzultanti:
Monika Fink-Serša, udia
Irena Rozman-Fattori, udika
Aleksander Gaberščik, udig

Sodelavci:
Ana Ocvirk, abs.arh.
Alenka Novak, abs.arh.
Maj Blatnik, abs.arh.
Silva Knapič, grad.teh.

Insert iz poročila komisije:

Rešitve v elaboratu številka 8 prepričajo predvsem v Mali Zaki, kjer na neobremenjen način predlaga temeljito preureditev območja s katero rešuje vrsto prostorskih problemov in vprašanj. S tem je elaborat pomembno prispeval k razmišljanjem o bodoči temeljitejši preobrazbi tega prostora, predvsem v smislu odpiranja prostora, odstranitve neprimernih objektov, mešanja uporabnikov in kakovostnejšega prepletanja zelenih površin z grajenimi volumni.

Razen preoblikovanja tribun in novega stolpa, zasnova v Veliki Zaki organizacije prostora bistveno ne spreminja. Čeprav elaborat glede renaturacije obale ponuja dobre predloge, je na južni obali umestitev lesenega mostovža na območje renaturacije in njegovo nadaljevanje do rta neustrezna.
Stolp, ki je zasnovan kot zastekljen paviljon v obliki storža, po mnenju ocenjevalne komisije ne predstavlja ustrezne rešitve, tako s funkcionalnega kot oblikovnega vidika. Elaborat ne prikaže možnosti odstranjevanja zastekljenih elementov v času, ko stolp ni v uporabi za tekmovanja.
Zasnova stalnih tribun predstavlja kakovosten pristop, ki izstopa po tem, da inventivno razčleni maso tribun in pri tem izkorišča relief. Žal svojih potencialov ne izkoristi do konca. Prepoznavni element tribun je diagonalna členitev, ki deluje kot povezava med Kolodvorsko cesto in Veslaško promenado in bi ob ustrezni izpeljavi ideje lahko predstavljal novo kvaliteto. Kot manj ustrezna je umestitev sanitarij ob cesti pod začasnimi tribunami. Streha je sicer zasnovana kot lahka konstrukcija s platnenim nadkritjem, vendar so njena slabost goste podpore na spodnji strani, ki omejujejo vidno polje gledalcev.
Ideja diagonalnega členjenja tribun po mnenju ocenjevalne komisije predstavlja uspešen primer možnosti integracije tribun v obstoječi relief. Zato predlaga, da se ta pristop preveri in uporabi pri nadaljnjem načrtovanju tribun.

Elaborat na območju Male Zake predlaga temeljito preureditev kompleksa, za katero je komisija ocenila, da je utemeljena in bi predstavljala kakovostno urbanistično izboljšavo v tem prostoru. Z umestitvijo obsežnega športnega programa veslaškega centra na območje teniških igrišč, ta predlog razbremenjuje zaledni objezerski prostor. V predlagani preureditvi prostora je komisija prepoznala novo hierarhijo, ki bi lahko pozitivno vplivala na bodočo organizacijo tega prostora. Kot slabost tega elaborata je komisija ocenila spremenjeno prometno ureditev, ki kočijaže in turistični vlakec vodi skozi kompleks veslaškega centra, preko novega odprtega prostora, ki se vzpostavi na mestu porušenega gostinsko namestitvenega objekta.
Z načrtovano rušitvijo obstoječega gostinsko namestitvenega objekta bi ponovno prišle do izraza arhitekturne kakovosti vile Planika in veslaškega hangarja ter bi se ponovno vzpostavili nekdanji kvalitetni pogledi na jezero in otok. Nova telovadnica na mestu teniških igrišč nudi več prostorskih možnosti za razvoj kakovostnega športnega programa, kot na omejenem prostoru za hangarjem. Načrtovana preureditev obstoječe telovadnice v namestitveni objekt predstavlja priložnost za arhitekturno izboljšavo tega stavbnega volumna. Elaborat ustrezno obravnava faznost projekta, ki podpira načrtovano prostorsko rošado. Predlog je manj prepričljiv pri arhitekturnem oblikovanju novih in obstoječih volumnov. Tako kot na območju Velike Zake, tudi tu arhitektura ne podpira ustrezno inovativnega prostorskega koncepta.

Natečajna rešitev predstavlja bistveno odstopanje od določil natečajne naloge. Odstopanja so ustrezno utemeljena in jih natečajna komisija sprejema kot utemeljena, skladno z zadnjim odstavkom točke III.1 natečajne naloge.

Zaradi pomembnega prispevka, ki ga projekt prinaša z neobremenjenim pristopom k celovitejšemu preoblikovanju tega prostora, se je ocenjevalna komisija odločila, da mu podeli posebno nagrado.

Plakati

Avtorji:

Stvar d.o.o.
Marko Smrekar st., u.d.i.a.
Janez Dolinar, u.d.i.k.a.
Marko Smrekar, kand. arh.
Jan Trošt, kand. arh.
Aleš Vodopivec, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Nejc Trošt, abs. arh.
Miha Bratina, štud. arh.

Insert iz poročila komisije:

Izhodišče projekta je modularnost, ki pa se izkaže za premalo občutljivo v odnosu do tako specifičnega prostora, kot je Blejsko jezero. Toga modularna zasnova želi omogočiti prilagodljivost prostoru, vendar se prav na mestih kjer posega neposredno na brežino jezera ne izkaže za najbolj primerno.

Stolp s svojo umestitvijo v prostor in zasnovo spada v skupino lahkih, transparentnih in inventivnih konstrukcij. Prav tu mu modularnost omogoča večnamenskost, ki pa ni dovolj natančno opredeljena in po temeljiti presoji poraja pomisleke o izvedljivosti.
Stalna in začasna ureditev tribun sta v odnosu do okolja preveč urbani in togi. Postavitev tribune sledi obstoječim gabaritom in z modularno mrežo temeljev omogoča postavitev začasnih tribun, vendar s krajinskega vidika ni dovolj vpeta v prostor. Objekt je pretirano vkopan in previsok v svojem najvišjem delu, izvedba strehe pa je nejasna.

V Mali Zaki se prometna ureditev sklada s pričakovanji uporabnikov, vendar pa je pomaknjena preveč na obalo. Koncept zasnove ureditve zunanjih prostorov kljub modularnosti ni jasen
Zasnova ureditve hangarja in novega vadbenega prostora je primerna, arhitekturno oblikovanje vadbenega prostora pa se želi preveč približati oblikovanju obstoječega hangarja.

Projekt izstopa predvsem po inventivni zasnovi stolpa in si zato zasluži priznanje.

Plakati

Avtorji:

Dekleva Gregorič arhitekti, projektiranje d.o.o.:
Aljoša Dekleva, udia M.Arch (AA Dist)
Tina Gregorič, udia M.Arch (AA Dist)
Tea Smrke, udia
Lea Kovič, udia
Daniel Schwartz, dipl.ing.
Tomislav Vagaja, abs.arh.
Gregor Vreš, udika (krajinska arhitektura)

Insert iz poročila komisije:

Ta elaborat odlikuje temeljit premislek o drugačnem načinu organizacije in zasnove celote, predvsem v Mali Zaki.
Umestitev poti v prostor Velike Zake ustvarja odmike od brežine in se v območju izteka veslaških prog umika v zaledje. Renaturacija je z naravovarstvenega vidika primerno opredeljena z rastlinskimi vrstami. Žal novi pomoli, mostovži in lesene poti niso v skladu s predvidenim na novo vzpostavljenim naravnim ravnovesjem ob obali in v jezeru v Veliki Zaki.

Stolp ima jasno konceptualno zasnovo vendar je za območje premasiven. Postavitev tribun in strehe je toga in ne dopušča prežemanja z naravnim kontekstom. Streha, ki je obenem razgledna ploščad je bila prepoznana kot dobra rešitev, vendar po drugi strani zato sega više do nivoja ceste, zaradi česar objekt v naravnem okolju bolj izstopa. Izvedba tribun na jezerski brežini je bila ocenjena kot nesprejemljiva.

Prostor v Mali Zaki je organiziran tako, da oblikuje tri jasne smeri iz zaledja proti jezeru, vendar pa organizacija prostora ni primerna za potrebe veslaškega športa. Z rušitvijo restavracije in nastanitvenega objekta projekt sicer odpre prostor, vendar ga z novogradnjami ne uspe zadovoljivo organizirati niti oblikovati jasnih in funkcionalnih zunanjih prostorov. Prav tako tudi oblikovanje objektov ne prispeva k poenotenju celote oziroma izpostavljanju res vrednih objektov kompleksa. Predvsem močno strukturirane fasade na gostinskem objektu niso bile prepoznane kot kakovostna rešitev.
Projekt svojo zasnovo dobro gradi tudi v odnosu do kulturne dediščine. Nova arhitektura telovadnice z ugreznjeno streho je zasnovana kot nasprotje strehi hangarja, zaradi česar je objekt nizek, kar je bilo v danem kontekstu ocenjeno kot pozitivno. Takšna rešitev pa je pogojena s tem, da je telovadnica vkopana. Ideja vhoda v kletnem nivoju se tlorisno sicer lepo navezuje na prečne povezave proti jezeru, vendar je funkcionalno zaradi strmih stopnišč problematična.

Sprehajalna pot v Mali Zaki se naveže na veslaško promenado, kar je z naravovarstvenega vidika dobro, ker zagotavlja ohranjanje naravne obale in pritokov. Manj sprejemljiva je razširitev pomolov, ker gre po oceni za večje posege v jezero.

Plakati

Avtorji:

Olga Bombač, abs. arh.
Marija Gramc, abs. arh.
Jaka Vukotič, abs. arh.
Mojca Mežek, abs. kraj. arh.
Špela Gosak, u.d.i.a., Area Line d.o.o.
mag. Marta Vahtar, u.d.i.k.a.

Sodelujoči:

Konzultanti:
Marjan Mržek, univ.dipl.inž.gr. – GK
Bojan Gojkošek – tehnologija montažnih tribun

Sodelavci:
Nejc Gosak, univ.dipl.inž.arh., Area Line d.o.o.

Insert iz poročila komisije:

Projekt je zanimiv z vidika občutljive krajinske obravnave celote, kontinuitete zelenega obrežja jezera in prostorske propustnosti prostora v vseh smereh, vendar taka ureditev ne ustreza vsem zahtevam prometa in programov, ki se odvijajo na območju.

Pešpoti po Veliki Zaki s pozicijo delno na obali in delno nad jezerom ustvarjajo nejasnosti.
Stolp je lociran nad jezersko gladino, s čimer se zmanjšuje regatno polje. Spada v skupino stolpov, ki so oblikovani kot enovit volumen, ki ga avtor želi z rotiranjem in strukturo fasadnega plašča zrahljati v mehkejšo formo. S funkcionalnega vidika ustreza, medtem ko z vidika pojavnosti mase v prostoru ni najbolj primeren..
Ideja zelene brežine med cesto in plažo je zanimiva.
Ureditev območja tribun kaže v svojem pristopu željo po celovitem urejanju prostora, vendar pa sama izvedba ni dovolj jasna. Postavitev začasnih tribun bi onemogočala vidljivost s stalnih tribun na regatno polje. Vkopano skladišče in dostop nista funkcionalna. Streha in objekt nad tribunami sta zanimiva, vendar premalo dorečena.

V območju Male Zake prometna ureditev ne zagotavlja funkcioniranja območja.
Pozicija nove telovadnice ne ureja prostora na tak način, da bi funkcionalno in prostorsko izboljšala situacijo. Komunikacije med zunanjimi prostori z vidika uporabnikov prostora niso zadosti dorečene in niso funkcionalne z vidika potreb veslaškega športa (pomoli). Arhitekturna zasnova poenoti novogradnjo telovadnice z obstoječo telovadnico in restavracijo in s tem izpostavi obstoječa objekta hangarja in vile. Zasnova notranje ureditve hangarja ni primerna, medtem, ko zasnova nove telovadnice ustreza pričakovanje naročnika.

Zaradi zanimive krajinske ureditve v območju Velike Zake in tribun ter zamisli stolpa komisija podeljuje elaboratu znižano priznanje.

Plakati

Avtorji:

Ravnikar Potokar arhitekturni biro d.o.o.
Robert Potokar, u.d.i.a.
Špela Kuhar, u.d.i.a.
Maja Slapernik, u.d.i.a.
Andraž Kavčič, štud.arh.
Tanja Košuta, u.d.i.a.
Peter Krapež, štud.arh.

Sodelujoči:

Soavtor za krajinsko arhitekturo:
Boštjan Vauda, u.d.i.k.a.

Konzultant za konstrukcijo:
Vilko Šuligoj, u.d.i.g.

Insert iz poročila komisije:

Projekt, predvsem s krajinskega vidika in v odnosu do celote, ne predstavlja posebnega presežka. Podrobno je obdelan arhitekturni del elaborata.
Projekt je zanimiv zaradi konceptualno poenotenega pristopa k oblikovanju stolpa in tribun. Stolp in tribune sta zavestno obravnavana kot izjema v prostoru. Rešitev gradi na oblikovanju prepoznavnih skupnih oblikovalskih elementov, kar pa na koncu vodi do zelo volumetrične arhitekture, ki preveč vidno izstopa. Posegi v jezero z dodatnimi lesenimi podiji s stališča varstva narave niso bili ocenjeni kot sprejemljivi. Stolp je funkcionalen vendar s kombinacijo močne vertikale in barvno poudarjenih horizontal preveč dominanten v tem prostoru.
Objekt tribun je masiven, v zadnjem delu dvoetažen, z velikim izkopom ter polno streho in kot tak premalo vpet v okolje. Tribune z masivno razprto konstrukcijo so zasnovane kot avtonomna arhitektura, zaradi česar so manj povezane s kakovostnim naravnim okoljem, s katerim jih veže samo izbrani gradbeni material. Kot manj posrečena rešitev je bil ocenjen tudi dvoetažni pisarniški del, ki sega nad nivo Kolodvorske ceste.

Projekt ureditve Male Zake se ponaša z ustreznim odnosom do kulturne dediščine. Kot manj primerno rešeno, je ocenjevalna komisija ocenila umestitev novega objekta za čolnarno, ki brez večjih razmikov pri pogledu s Kolodvorske ceste nad Zako ustvarja izjemno velik objekt.
Postavitev novega objekta v Mali Zaki in organizacija celotnega prostora ne prispevata k boljši čitljivosti in odprtosti.
Funkcionalna zasnova objektov je ustrezna. Na račun preseganja površin še dodatno zgošča prostor med objekti, zato je celoten kompleks manj transparenten. Arhitekturna podoba poenoti objekte z enotnim lesenim fasadnim plaščem iz katerega izstopata vila Planika in hangar.
S prometnega vidika je predlog ustrezen, z vidika rabe in komunikacija pa ne izpolnjuje pričakovanj.

Renaturacija obale ni podrobno vsebinsko razdelana, omenjene so le sonaravne ureditve pritokov s kaskadami, zalivi in kalužnicami. Slabost rešitve je tudi, da sprehajalno pot vodi ob obali, po naravovarstveno pomembnih predelih, čez pritoke v Mali Zaki in mimo sodniškega stolpa v Veliki Zaki po naravno ohranjenem rtu, kar z naravovarstvenega vidika ni zaželeno.

Aktualno

Članstvo

Praksa

O ZAPS

OCENJEVALNA KOMISIJA

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

Insert iz poročila komisije:

nenagrajeni oddani projekti

Nenagrajeni: 29308_09

Nenagrajeni: 57108_05

Nenagrajeni: 20305_01

aktualno

članstvo

praksa

O zaps

1/2

Prijava na novičnik

2/2

PRIJAVA NA NOVIČNIK