MINIPLEKS MESTNEGA KINA

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Odprti, projektni, enostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za: MINIPLEKS MESTNEGA KINA

Naročnik Mestna občina Ljubljana želi revitalizirati obstoječi podhod Ajdovščina v Ljubljani. Podhod se nahaja v ožjem mestnem središču in poteka med Metalko in Parkom slovenske reformacije. Bil je zgrajen leta 1976 in je pešcem zagotavljal varno prečkanje nekoč zelo prometne Slovenske ceste, v njem so bile trgovine in servisne dejavnosti. Vendar pa je danes podhod izgubil svoj pomen, saj je celotno območje Slovenske ceste pešcem bolj prijazno in izven-nivojski prehod za pešce ni več potreben. To se kaže tudi v precej zapuščenem in praznem podhodu, saj so mnogi trgovski lokali že zaprli svoja vrata.
S tem natečajem želi investitor pridobiti strokovno najprimernejše rešitve za ureditev minipleksa mestnega kina, ter pridobitev izdelovalca projektne dokumentacije za spremembo namembnosti, rekonstrukcijo in prizidavo k obstoječemu podhodu Ajdovščina, skupaj z umestitvijo programa Javnega zavoda Kinodvor v objekt.

Naročnik: Mestna občina Ljubljana
Rok oddaje: 2020-03-05 00:00:00
Zaključno poročilo komisije: 2020-04-16 00:00:00
Povezava na Portal JN

Za dodatne informacije in vprašanja o natečaju lahko ponudniki posredujejo vprašanja preko Portala javnih naročil tako, da izberejo možnost “Pošlji vprašanje naročniku“. Naročnik bo odgovore na vprašanja objavil na Portalu javnih naročil v skladu z določenimi roki.

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik ocenjevalne komisije (naročnik):
prof. Janez Koželj, podžupan MOL

Namestnik predsednika ocenjevalne komisije (ZAPS):
doc. Nande Korpnik, univ. dipl. inž. arh.

Članica (naročnik):
Metka Dariš, univ. dipl. oblikovalka vizualnih komunikacij

Članica (naročnik):
Majda Gostinčar, univ .dipl. inž. arh.

Član (naročnik):
Matej Vozlič, univ. dipl. inž. arh.

Članica (ZAPS):
Vanja Gregorc Vrhovec, univ. dipl. inž. arh.

Član (ZAPS):
Arne Vehovar, univ. dipl. inž. arh.

Namestnica članov (naročnik):
Vladka Ljubanović, univ. dipl. inž. arh.

Namestnik članov (ZAPS):
Uroš Rustja, univ. dipl. inž. arh.

Poročevalka A:
Dalija Tanšek, univ. dipl. inž. arh.

Izvedenka za urbanizem:
Barbara Jovan, univ. dipl. inž. arh.

Izvedenka za ZVDS:
Irena Vesel, univ. dipl. inž. arh.

Izvedenec za ekonomiko gradnje:
Milan Čerkez, udig

Izvedenec za tehnologijo:
Bojan Bajsič, vodja tehničnega oddelka Kinodvor

Skrbnica natečaja:
Dunja Šutanovac, univ. dipl. inž. arh.

17. 2. 2020

Sporočilo za javnost št. 1

Objavljeni so popravki sheme panojev

plakat_1-pop: plakat_1-pop.pdf
plakat_2-pop: plakat_2-pop.pdf
plakat_3-pop: plakat_3-pop.pdf

Plakati Mapa

Avtorji:

mag. Peter Gabrijelčič, univ.dipl.inž.arh.

Tomaž Ebenšpanger, univ.dipl.inž.arh.

Boštjan Gabrijelčič, univ.dipl.inž.arh.

Aleš Gabrijelčič, univ.dipl.inž.arh.

Anja Mencinger, abs.arh.

Nik Solina, abs.arh.

Lovre Mohorič, štud.arh.

Insert iz poročila komisije:

Avtorji so se odločili, da podolgovato horizontalno obliko obstoječega podhoda preokrenejo v vertikalno obliko dvigajočega se prostora, ki se preko krožnega stopnišča tekoče preliva na mestno pritličje in obratno. Pretvorba horizontalne v vertikalno in posledično podolgovate v centralno- krožno zasnovo mestnega kina je poglavitno izhodišče predloga, iz katerega izhajajo vse urbanistične, funkcionalne, tehnične in oblikovne rešitve.

Vhodni paviljon v kino je postavljen na gradbeno linijo Zadružne zveze v ospredje trga pred Figovcem. Namenoma je porinjen na sam notranji rob pločnika Slovenske ceste, da pusti prost večji del ploščadi proti parku. V obliki nizkega valja postane paviljon del ansambla raznorodnih stavb v prostoru Ajdovščine. Okrogla oblika paviljona omogoča tekoče in gladko prehajanje pešcev v vse smeri. Gladka okrogla fasada brez napuščev deluje v prostoru kot znak oziroma izložbeno okno kina, ki vabi v svojo notranjost.

Skozi veliko polkrožno odprtino, v kateri so markantne krožne stopnice, se notranji prostor paviljona prelije v prostorno preddverje, ki oblikuje osrednji prostor mestnega kina. Spodnja avla postane del mestnega pritličja preko neposredne vizualne povezave v odprt in osvetljen prostor osrednje avle, ob kateri sta razporejena sklopa velike in malih dvoran.

Dostop do dvoran je urejen dosledno skozi prehode zaslonov servisnih in pomožnih prostorov kina, da ne moti dogajanja v osrednjem prostoru preddverja, hkrati pa omogoča pregledno gibanje in neovirano kroženje obiskovalcev. Prav tako je tudi večnamenska dvorana rešena tako, da se lahko v njej nemoteno odvijajo razne spremljajoče dejavnosti mestnega kina, ob večjih prireditvah pa se večnamenski prostor enostavno razširi v preddverje. Primerno so rešeni tudi dostop do zaodrja velike kinodvorane, kot tudi razporeditev tehničnih prostorov za ogrevanje, ohlajevanje in prezračevanje kina.

Žirija se je odločila, da bo dala prednost tistim predlogom, ki so se v največji meri odmaknili od linearne zasnove in podolgovate oblike obstoječega podhoda, da bi na ta način opustili značaj prehodnosti prostora bodočega kina. Po mnenju žirije je elaborat z delovno številko 4 od preferenčnih centralnih zasnov po vseh merilih najbolj celovita rešitev. Centralna zasnova vhodnega paviljona in kina v kleti tvorita zaključeno celoto. Zasnova je prepričljiva po svoji enostavnosti in smiselni ureditvi, izpeljana je dosledno tako v organizaciji funkcij in poti kina kot v oblikovanju notranjega ambienta. Podzemni del kina se ne ozira za nekdanjo funkcijo podhoda in jo želi izbrisati iz spomina, izhod na površje skozi ohranjen del podhoda pri Metalki uporabi zgolj za požarni pobeg. Po mnenju žirije predlog v največji meri ustreza pričakovanjem naročnika in je skoraj v vseh pogledih tehnično ustrezen in neproblematičen. Po skoraj idealni shemi ponuja najbolj logične odgovore na zastavljena vprašanja. V ključnih točkah izpolnjuje zahteve končnega uporabnika in omogoča izvajanje dejavnosti bodočega mestnega kina, v skladu z njegovimi vsebinskimi, tehničnimi in logističnimi značilnostmi ter potrebami. Sorazmerno nizek okrogel paviljon s svojo obliko in po vsem obodu zastekljeno opno dobro rešuje povezanost trga s parkom. Rešitev vzpostavlja dinamično dramaturgijo vstopanja in prehajanja iz svetlobe mestnega pritličja v mistični svet zatemnjenega preddverja in temo kinodvoran v mestnem podpodju, kakršna nastane iz prostorskega doživetja vrtenine in ortogonalnega volumna. Manjša težava zasnove naj bi bil le poseg v nosilno konstrukcijo obstoječega podhoda zaradi sorazmerno velikega polkrožnega izreza, ki največ prispeva k želenem občutku prostornosti. Čeprav to predstavlja določen konstrukcijski izziv, je predlagano zasnovo vendarle mogoče izvesti brez tveganja večjih stroškov in brez večjih izboljšav posameznih rešitev. Predlog upošteva predpisane odmike in kulturno varstvene pogoje ter ustrezno prezentira arheologijo, čeprav je posebej ne vključuje v vidno polje preddverja. Celovito, z zgodbo, zasnovo, tehnologijo in detajli podprt interier kina je v predlogu enako pomemben kot so zasnova paviljona in njegov učinek v prostoru. Oblikovanje interiera s predlaganim izborom materialov in tipične kombinacije barv ustvarja umirjen, klubski ambient, ki v součinkovanju s padajočo svetlobo skozi razprt dvoetažni prostor stopnišča zagotavlja prijetno počutje obiskovalcev kot tudi osebja mestnega kina.

Predlogu je žirija soglasno dodelila prvo nagrado zaradi dosledno izpeljane zasnove, ki upošteva posebnosti delovanja mestnega kina v posebnih pogojih lokacije in jasne govorice paviljona, ki v prostor vnaša tipološko prepoznaven poudarek in s tem hierarhično uredi sicer raznoliko mestno pritličje.

Plakati Mapa

Avtorji:

a2o2 arhitekti

Klara Bohinc, mag.inž.arh.

Uršula Novak, abs.arh.

Žiga Ravnikar, univ.dipl.inž.arh.

Eva Senekovič, mag.inž.arh.

Andraž Žmuc, štud.arh.

Sodelujoči:

Tomaž Habič, univ.dipl.inž.grad., HIŠA d.o.o., gradbene konstrukcije

Milivoj Kodrič, univ.dipl.ing.kem.teh., zasnova požarne varnosti

Marko Vrabec, univ.dipl.ing.str., EMINEO d.o.o., strojne inštalacije

Insert iz poročila komisije:

Avtorji podzemni minipleks razumejo kot novo mestno središče, ki je povezano preko večih etaž nad in pod terenom v arhitekturno celoto/organizem, ki zaobjame in združuje raznolike programe in vsebine. Podzemna linerana zasnova skupaj s spremljevalnim programom pod nivojem terena povezuje obstoječi podhod Ajdovščina in se odpira na novo vhodno stopnišče, na katerega se vstopi preko novega steklenega paviljona na nivoju terena. Paviljon, ki je zasnovan kot lahka montažna konstrukcija in s svojo zadržano podobo ne bremeni okolja, se odpira na Park slovenske reformacije in trg pred stavbo Zadružne zveze. Paviljon dva vsebinsko različna javna odprta prostora delno razmejuje, kot ju tudi povezuje v večji celoviti odprt javni prostor namenjen javni uporabi. Zunanji prostor je ambiciozno zastavljen kot bogata in pestra javna površina, ki ustvarja skupaj z obstoječimi platanami ob Figovcu bogat zeleni prostor. Pred Metalko avtorji ohranjajo obstoječo ureditev ploščadi in vse skupaj poenotijo z novim tlakovanjem preko Slovenske ceste. Posebnost Elaborata 8 je odpiranje podzemnega minipleksa z dvema velikima atrijama, takoimenovano peto fasado, ki navzven omogoča stalno prisotnost podzemnega grajenega kompleksa v mestu. Predvideno novo vertikalno jedro, novo stopnišče, paviljon nad nivojem terase, ki je zastavljen ne samo kot glavni vhod, temveč tudi kot mestna loža, ki se odpira na trg in mestni park in smiselno nadaljuje niz arkad, podhodov in nadkritih javnih prostorov, vsi ti arhitekturni objekti nas preko scenskega stopnišča vodijo do osrednje avle, ki povezuje vse dvorane in spremljevalni program prostorno linijsko oblikovanega lounga v kletni etaži. Podzemni prostor daje vtis javnega trga pod zemljo, ki komunicira z vrhnjim trgom in dobiva naravno svetlobo preko atrijev. Podzemna arhitektura minipleksa se navzven vzpostavlja kot abstrakcija javnega odprtega prostora, ki skozi vso svojo zgodovino ostaja stičišče poti, ki se v smeri starega mestnega jedra stekajo s severne, severozahodne in južne smeri. V prostoru Slovenske ceste se v osi Emonskega dekumana v smeri JS nizajo pomembne mestne institucije in hiša elaborata 8 lahko predstavlja začetno severno markacijo pomembne mestne avenije.

Komisija je ocenila, da elaborat 8 najbolj ambiciozno poseže v parterno javno površino. Oblikuje abstrakno krajino, ki ni omejena samo na parterno ureditev s točkovno sidranim paviljonom. Kontekstualno tudi širše rešitev dograjuje mestno središče prijazno pešcu in njegovemu doživljanju pestrosti mestne ureditve. Vstop v podzemno avlo ni pompozen, se pa notranji prostor odpre v bogat ambient, z zastekljenim notranjim atrijem, ki ustvarja stik podzemnega javnega prostora s površjem. Paviljon je strukturiran in se ne manifestira kot velika zgradba, ne postavlja se v ospredje in sledi konceptu cele rešitve kot več višinske podzemne arhitekturne celote, kjer v vsakem trenutku lahko čutiš to večplastnost. V tej rešitvi se skriva sreča, je rekla članica ocenjevalne komisije. Žal pa preambiciozna mestotvorna ureditev in širitev vsebinskega programa za najširšo javnost ne ustreza načrtovanemu upravljanju mestnega kina. Moteča je tudi še ena kletna etaža pod veliko dvorano, čeprav po drugi strani prispeva h komplesnosti večnadstropne hiše, ki kljub svojemu minimalnemu grajenemu posegu na nivoju parterja in dvema atrijema povezuje nadzemni del s kletno etažo in prispeva h komplektnosti podzemne arhitekture. Gre za arhitekturno lepo in kontekstualno izrazito pripovedno rešitev, ki pa žal v ključnih točkah ne izpolnjuje vseh zahtev uporabnika in ne omogoča v celoti načrtovano izvajanje dejavnosti bodočega mestnega kina, z želenimi njegovimi vsebinskimi in logističnimi potrebami.

Predlogu je žirija soglasno dodelila drugo nagrado zaradi prepričljive večplastne prostorske zasnove, ki vzpostavi zunanjo javno parterno površino kot oblikovno in vsebinsko bogato mestno krajino, berljivo prepleteno s svojim podzemnim delom. Avtorji obsežni podzemni program spremenijo v živahno mestotvorno kulturno in družabno središče in njihova hiša ne ruši obstoječe mestne oblikovne hirerhije obstoječega urbanega ožjega in širšega okolja.

Plakati Mapa

Avtorji:

Tamás Fialovszky

Tamás Ábrahám

Luca Mudry

Insert iz poročila komisije:

Elaborat spada med nekoliko konzervativnejše, ki poizkušajo prepričati z elegantno zadržanostjo, čistimi, racionalnimi ter nevsiljivimi rešitvami. Formalno izstopa podoba nadzemnega, paviljonskega dela, ki s svojo ultimativno klasično dorečenostjo kolonade, arkade, deluje zelo centralno, avtonomno, in zato morda manj kot vezni člen v verigi urbanih entitet tega zahtevnega ambienta.

Po enotnem mnenju žirije so avtorji ponudili eno boljših rešitev paviljonskega dela projekta. Zahtevno umestitev v dano specifično urbano tkivo, želeno sporočilno vlogo »vstopnega« objekta v novo kulturno ustanovo ter niz funkcionalnih vsebin, projekt rešuje na lahkoten in eleganten način, hkrati pa ta lep, domala klasično zasnovan paviljon – vsaj na videz – deluje domišljeno in je enostaven za izvedbo.

Paviljon je v prostor umeščen zelo dobro. Odmaknjen od Slovenske, dopušča, da peščeve površine zadihajo in se vzdolž pomembne mestne osi odvijajo nemoteno. Transparentna stavba nima namena zapolniti »luknje«, ki je ostala v mestnem tkivu po rušenju nekdanje obodne zazidave. Stavba bolj pripada prostoru parka, kakor prostoru motornega prometa velikega križišča. Gosto stebrišče zunanjega oboda stavbe je umeščeno vzporedno s Slovensko cesto in deluje urejeno v prostoru, ki mu sicer primanjkuje urejenosti. Notranje jedro, zastekljeni del paviljona, pa je zasukano in poravnano s konstrukcijskem sistemom podzemne pasaže. Ta zasuk doda nekaj napetosti lepi, elegantni formi objekta. Teraso gostinskega lokala elaborat kvalitetno umesti na nivo mestnega parterja proti Figovcu. Stopnišče / svetlobnik, ki dovaja naravno svetlobo v podzemni del kina, funkcionira kot neposredna povezava med podzemno osrednjo avlo in parkom. Širok, intenziven vdor dnevne svetlobe ambientu doda bolj vabljiv in prijetnejši nadih, mimoidočim pa bo odstrl interier kina tudi kot del mestnega, urbanega parterja. Odpiranje vsebin v mesto je nedvomno kvaliteta tega projekta. Centralni betonski kubus je umeščen smiselno, a bi bil z manjšimi korekcijami lahko primernejši.?

Podzemni del kina elaborat razvija kot linearni tip. Preprosta in racionalna zasnova zloži dvorane ob vhodno »avenijo«. Smiselno poizkuša nadaljevati dosedanjo potezo podzemne pasaže. V okvire obstoječega konstrukcijskega sistema umešča nove programe različnih dvoran in spremljajočih vsebin. Dnevna osvetlitev osrednjega prostora je uvedena preko novega, širokega stopnišča v paviljonu, preko obstoječega stopnišča pred Metalko, dopolnjuje pa jo svetloba iz nekaj manjših, zenitalnih svetlobnikov. Podnevi je tako v osrednjem prostoru zagotovljena dobra orientacija. Poročilo strokovnega izvedenca za kinematografsko dejavnost pa žal funkcionalni del elaborata oceni za neustreznega. Projekt ne izpolnjuje zahtev končnega uporabnika in ne omogoča optimalnega izvajanje dejavnosti bodočega minipleksa mestnega kina, v skladu z njegovimi vsebinskimi, tehničnimi in logističnimi značilnostmi ter potrebami.

Logistiko in funkcionalnost celotnega programa pod terenom je nedorečena. Pomanjkljivost je videti v lokaciji večnamenske dvorane, ki se nahaja v odvodu osrednje avle, pred dvema manjšima dvoranama, kjer se poti do vhodov neprimerno križajo. Podobno velja tudi za ozko grlo dostopov in predprostorov pred veliko dvorano, hodnikom pred sanitarijami, ter tretjo, malo dvorano, dostopno po ozkem prehodu med stopniščem v drugo klet in servisi ob glavnem stopnišču. Projekt potencial longitudinalno razvite avle skratka premalo izkoristi.? ?Nenaklonjeno mnenje izvedenca je natečajni predlog oddaljilo od neposrednega potegovanja za prvo mesto, vendar je žirija enoglasno presodila, da prinašajo ponujene rešitve velik doprinos h kultivaciji in splošni kvaliteti tovrstnih posegov v zahteven urban prostor. Elaborat predlagamo za nagrado zaradi racionalne, občutljive in izrazno zadržane rešitve, ki v enega najbolj kaotičnih mestnih prostorov vnaša jasno artikulirano arhitekturno nekonfliktno govorico. Pozitivno ocenjujemo umestitev nizkega, enostavnega, izrazno zadržanega, anonimnega in racionalnega pravokotnega volumna paviljona s poudarjeno ortogonalno geometrijo, ki v vlogi katalizatorja sicer izredno raznoliko grajeno tkivo umirja in s svojo transparentnostjo v pravi meri vzpostavlja mejo med plastmi urbanega prostora, kot na primer avenija-trg-park, ali morda odnos polno-prazno … Elaborat je obenem racionalen in enostaven za izvedbo, z nizko investicijo in upošteva kulturno varstvene pogoje. Po mnenju žirije bi bilo možno projekt z nekaterimi spremembami v podzemnem delu prilagoditi potrebam naročnika in ga uvrstiti med kandidate za morebitno izvedbo.

Predlogu je žirija soglasno dodelila tretjo nagrado.

Plakati Mapa

Avtorji:

DEKLEVA GREGORIČ ARHITEKTI, projektiranje d.o.o.

Aljoša Dekleva, univ.dipl.inž.arh., M.Arch (Dist) AA

prof. Tina Gregorič, univ.dipl.inž.arh., M.Arch (Dist) AA

Jan Žužek, abs.arh.

Dan Mrevlje, abs.arh.

Marija Plavčak, štud.arh. (predstavitvene sheme)

Nika Kovačič, štud.arh. (predstavitvene sheme)

Insert iz poročila komisije:

Avtorji elaborata poudarijo kot bistveni element rešitve povezovanje dveh mestnih prostorov: parka in trga. Vhodni paviljon zasnujejo kot lebdeč krožni volumen, umaknjen od stavbne linije Slovenske ceste na rob parka. Z nagnjeno površino stropa okrogle lebdeče strehe paviljon odprejo na trg Ajdovščina, medtem ko strešno teraso zasnujejo kot stopničeno površino, ki se postopno spušča proti parku Slovenske reformacije, odpira poglede vanj ter se ogradi od hrupnega trga. Vse tri nivoje kompleksa mestnega kina – dvoransko avlo v kleti, parterni paviljon s kavarno in info točko ter zeleno streho – prebada in povezuje cilindrični, vertikalni prostor, skozi katerega se vije transparentno spiralno stopnišče, ki je obenem glavna vertikalna komunikacija in svetlobnik. S svetlobnim cilindrični poudarkom in spiralnim stopniščem želijo avtorji vzpostaviti dialog z rotundo in spiralnim stopniščem v drobovju Šubičevega Nebotičnika, ki ga prepoznavajo kot nosilca in znanilca urbanosti Ljubljane. Obenem zasnujejo cilindrični strešni poudarek paviljona kot primarni element komunikacije identitete minipleksa in njegovih vsebin.

Pritličje paviljona in ureditev ob njem sta zasnovani kot podaljšek parka proti Slovenski cesti z rahlim dvigom parterja nad nivo trga. Nad pritličjem z vhodnim prostorom in kavarno, lebdi na vitkih stebrih krožna streha, ki pokriva zastekljen pravokoten volumen. Strešna terasa je razčlenjena v zazelenjene platforme, ki se postopno dvigajo od parka proti trgu. Notranji prostor paviljona pod poševnino strehe se po prerezu odpira proti trgu in vzpostavlja prehod v kletno etažo. Osrednja avla je kombinacija centralnega in koridorskega tipa, z osrednjim delom, ki povezuje veliko in srednjo dvorano ter galerijskim delom, ki povezuje vse male dvorane. Vseh pet dvoran je dostopnih neposredno iz 1. kleti, kar omogoča pregledno in funkcionalno zasnovo. Naravna osvetlitev avle je zagotovljena preko velikega spiralnega stopnišča in stropnih svetlobnikov.

Elaborat odlikuje dobra vpetost v mestni parter, formiranje odprtega, fluidnega javnega predprostora in inovativno oblikovanje paviljona kot lebdeče krožne platforme, ki po prerezu vzpostavlja stik tako s parkom kot s trgom. Dosledno izpeljana zasnova paviljona se povezuje s premišljeno zasnovano kletno etažo preko cilindrične vertikale v celovito rešitev. Pri zasnovi kletne etaže avtorji dobro prepoznajo potrebe uporabnika in uspejo funkcionalno organizirati program. Komisija kot pomanjkljivosti zasnove prepoznava manj posrečeno artikuliran del kletne etaže z večnamenskim prostorom, ki se zaključi s pisarno in lokalom za najem ter umestitev ene od manjših dvoran v nespuščeni del podhoda kar onemogoča zagotovitev želenih vidnih kotov in ustrezno velikega platna. Kljub po prerezu dobri zasnovi paviljona, le-ta ne deluje transparentno, saj centralno postavljeno servisno jedro ne omogoča pogleda skozi paviljon iz smeri Metalke proti parku. Prav tako glavna krožna vertikalna komunikacija ne vzpostavlja v zadostni meri neposredne povezave med pritlično in kletno etažo ter naravne osvetljenosti osrednje avle.

Kljub navedenim pomanjkljivostim je komisija elaboratu soglasno dodelila priznanje zaradi dobro premišljene zasnove kletne etaže in kvalitetno izoblikovanega paviljona, ki na inovativen način vzpostavlja dialog s parkom Slovenske reformacije in trgom Ajdovščina.

Plakati Mapa

Avtorji:

RAVNIKAR POTOKAR ARHITEKTURNI BIRO d.o.o.

Robert Potokar, univ.dipl.inž.arh.

Mateja Šetina, univ.dipl.inž.arh.

Andrej Fojkar, požarna varnost

Sabina Colnar, univ.dipl.inž.arh.

Špela Ščančar, mag.inž.arh.

Mina Gutović, mag.inž.arh.

Sodelujoči:

Tina Gradišer, mag.inž.arh.

Anže Kotnik, d.i.a.

Andrej Fojkar, požarna varnost

Insert iz poročila komisije:

Avtorji so kot rešitev natečajne naloge za nov minipleks mestnega kina zasnovali nizek paviljon organskih oblik in večjih dimenzij. Paviljon je dobro vpet v mestni kontekst, z zanimivim oblikovanjem mikroambientov na njegovem obodu. Obstoječo ureditev Slovenske ceste avtorji nadaljujejo z oblikovanjem parterja vse do parka. Zaobljeni vogali steklene opne zaprtega dela paviljona omogočajo mehko prehajanje mimoidočih. Velika lebdeča streha tvori pokrite zunanje prostore tam kjer so potrebni, predvsem pred vhodom proti Slovenski cesti. Pod previsom strehe so na dveh lokacijah rezervirana mesta za parkiranje koles. Na strehi se nahaja terasa dostopna preko stopnišča iz paviljona. Nadzemni del je ob Slovenski poravnan z uličnim nizom stavb. Paviljon deluje sveže in vabi k obisku, na teraso ali v kino.

Oblikovno se paviljon navezuje na Zadružno zvezo, zlasti s formo lebdeče strehe. Obod je večinoma steklen in deloma netransparenten proti severu in zahodu, kjer so umeščeni del servisov, sanitarije, servisni vhod, kuhinja in požarno stopnišče. Prostor namenjen obiskovalcem je obrnjen na jug, proti izteku Puharjeve ulice. Avtorji ga oblikujejo linearno v smeri od Slovenske ceste proti Parku slovenske reformacije. Funkcionalno razporedijo vsebine od vhoda v paviljon proti parku, info točka, nakup kart, stopnišče v kletno etažo ter dvigalo, šank in posedanje orientirajo proti zelenim površinam parka.

Naravna svetloba v podzemni del minipleksa prihaja skozi odprtino za stopnišče, pa tudi skozi pravokotno odprtino v plošči ob severni fasadi paviljona. Oblikovanje povezave pritličje – klet je sorazmerno zadržano, tako v oblikovanju stopnišča, kakor tudi v oblikovanju odprtine za naravno osvetlitev podzemnega dela minipleksa.

V kletni etaži natečajnik poskuša z dispozicijo dvoran organizirati zanimiv krožni promet in oblikovati tekoči prostor avle. Poskus ustvarja veliko podolgovatih prostorov, kamor umesti raznoliki program podzemlja: info pult, knjigarno, otroški kotiček, prostor za razstave.

Ambient je bogat z različnimi kotički, obstoječo konstrukcijo izkorišča za organizacijo sedalnih površin ali knjižnih polic. Sanitarije in servise spretno umesti za požarnim stopniščem ter ob obodu. Ob delovanju večnamenske dvorane, ki se nahaja med dvoranami, se osrednja avla oblikuje kot linearni prostor. Večnamenska dvorana je velika in dostopna iz dveh smeri, na eno stran omogoča navezavo na otroški kotiček. Vhoda v večji dvorani sta umeščena stran od osrednjega prostora srečevanja, vhodi v tri manjše dvorane pa mejijo na krožni osrednji prostor. Ob delovanju večnamenske dvorane se spremeni logika zasnove skupnih prostorov in njihova čitljivost. Kljub zanimivi zasnovi kletne etaže minipleksa, je rešitev odmaknjena od pričakovanj končnega uporabnika v zvezi z optimalno organizacijsko shemo podzemnega dvoranskega dela.

Proti podhodu Ajdovščina in proti svetlobi sta locirani projektna pisarna ter vhod iz smeri Metalke. V ostanku podhoda je prostor namenjen prezentaciji arheoloških izkopanin ter mali prodajalni in delavnici za ključavničarja, ki je v tem podhodu že od nekdaj bil.

Elaboratu je žirija soglasno dodelila priznanje zaradi kvalitetno izoblikovanega paviljona, ki na zanimiv način vzpostavlja mikroambiente javnega mestnega parterja.

Plakati Mapa

Avtorji:

MEDPROSTOR d.o.o.

Rok Žnidaršič, univ.dipl.inž.arh.

Jerneja Fišer Knap, univ.dipl.inž.arh.

Samo Mlakar, univ.dipl.inž.arh.

Dino Mujić, mag.inž.arh.

Katja Ivić, mag.inž.arh.

tehnična pomoč za dvorane: Matej Barič, Gorup Avdio Gorup Stojan s.p.

Sodelujoči:

Teja Gorjup, mag.inž.arh. (Medprostor)

Dejan Fortuna, univ.dipl.inž.arh. (Medprostor)

konstrukcija: Franc Pezdirc, grad.teh.

strojne inštalacije: Marko Vrabec, univ.dipl.inž.str., EMINEO d.o.o.

elektro inštalacije: Boštjan Mikec, dipl.ing.elek.

požar: Milivoj Kodrič, univ.dipl.ing.kem.teh.

arheologija: Martin Horvat, kustos MMGL, Katarina Toman Kracina, restavratorka MMGL

Insert iz poročila komisije:

Avtorji elaborata na specifičen način odgovarjajo na kompleksno vprašanje umeščanja paviljona v kakofonijo obstoječega, nikoli zaključenega in domišljenega urbanega prostora. Zavzamejo legitimno stališče, da bo, glede na velikost, potrebno za umestitev zahtevanega programa, vsak paviljon deloval netransparentno in tako omejeval povezavo med trgom in parkom ter posledično, med centralno mestno avenijo in zeleno kuliso Tivolija.

Odločijo se za jasno, radikalno arhitekturno izjavo, paviljon – znak, ki ga poimenujejo Kino gora. Abstraktna kristalinska struktura se namenoma ne trudi nemoteče vklopiti v prostor. Z oblikovno navezavo na forme steklenih streh nad paviljonskim delom stavbe arhitektov Lajevec na drugi strani Slovenske ceste, v prostor postavi prepoznaven znak.

Streho paviljona oblikuje kot pohodne in javno dostopne terase ter tako mestu vrne, kar mu je paviljon odvzel. Terase delno osmisli tudi z – mnogokrat precenjenim – pogledom na grad, kar pa ima prav na tem mestu, zaradi »okvirja« Lajevčeve arhitekture, morda res tudi smisel. Dvignjen trg naj bi deloval kot dnevni prostor mesta ali kot tribuna namenjena ogledu kulturnega programa, ki bi se odvijal na trgu pred njo.

Da bi prostor trga ostal čim večji, obstoječi prometni tokovi čim manj ovirani, pogledi proti parku in naprej proti Tivoliju čim manj zastrti in bi bila penetracija sončne svetlobe v podzemni del kina čim boljša, avtorji postavijo paviljon v skrajni severozahodni del natečajnega območja. Odločitev se zdi smiselna, saj omogoča ureditev piazzete pred glavnim vhodom v kompleks kina in vhodom v stavbo Zadružne zveze. Razmeroma širok, z objektom paviljona delno nadkrit javni mestni prostor ohranja obstoječe povezave in komunicira tako z mestom kot parkom.

Notranji prostor paviljona se preko širokega stopnišča spusti v podzemni del kina. Velik izrez ob stopnišču omogoča poglede v predprostor kinodvoran ter v podzemlje prepušča veliko južne in zahodne svetlobe. Kavarniški del je urejen v dveh nivojih, kar omogoča tudi navezavo na zunanje terase.

V rešitvi kletnega dela se elaborat uvršča med predloge, ki so ohranili koridorsko zasnovo predprostora kinodvoran. Takšna rešitev omogoča delno osvetlitev kleti in dostop do kina tudi preko stopnišča s ploščadi pred Metalko. Predprostor je jasno in pregledno oblikovan. Zasnova kino dvoran in večnamenskega prostora je dobro premišljena in zagotavlja optimalno delovanje kompleksa v različnih situacijah.

Po mnenju naročnika/uporabnika je zasnova, ki ohranja možnost dostopa v kompleks tudi z vzhodne strani, zaradi zahtevnejše organizacije nadzora in upravljanja s kinom, sicer manj primerna.

S stališča izvedenke za varovanje kulturne dediščine je rešitev neustrezna, saj višina paviljona močno presega, sicer slabo utemeljeno dopustno višino, ter utesnjuje gostinski vrt Figovca.

Izvedenec za ekonomiko gradnje kot izrazito problematično ocenjuje rušitev zahodne stene obstoječega podhoda ter zaradi konstrukcijsko zahtevne izvedbe paviljona elaborat uvršča med dražje in zato težje izvedljive predloge.

Komisija, sicer ne povsem enotno, meni, da paviljon s svojim agresivnim odnosom do obstoječega, v prostor vnaša nepotrebne dodatne konflikte. Očita mu tudi nedosledno izpeljavo zamisli dvojnosti – zaprtosti proti trgu in izrazite odprtosti proti parku.

Kljub omenjenim pomanjkljivostim pa mu, zaradi inovativnih razmišljanj o javnem mestnem prostoru in dobri organizaciji dvoranskega dela, soglasno podeljuje priznanje.