Ureditev vodne skulpture na stičišču Tomšičeve ulice in Slovenske ceste v Ljubljani

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Predmet razpisanega natečaja
Predmet natečaja je postavitev vodne skulpture v razširjen del Slovenske ceste na severnem delu piazzette pred Konzorcijem. Vodna skulptura se mora s svojo obliko in pojavnostjo ter funkcionalnostjo prilagoditi kontekstu prostora, ki ga ustvarjajo iztek Tomšičeve ulice na Slovensko cesto, mikroambient piazzette pred Konzorcijem z drevoredom in Levstikovimi arkadami, predvidena preureditev pritličja Name, ki bo zapirala severni rob piazzette, in funkcionalna povezava preko Slovenske ceste v Knafljev prehod. Ureditev vodne skulpture se mora uskladiti tudi z novo talno ureditvijo Slovenske ceste.

Naročnik: Mestna občina Ljubljana
Rok oddaje: 12.2.2016 00:00:00
Zaključno poročilo komisije: 1.3.2016 17:08:13

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik:
prof. Janez KOŽELJ, univ.dipl.inž.arh.

Namestnik predsednika:
Marko STUDEN, univ.dipl.inž.arh.

Člani:
izr.prof. Alen OŽBOLT, akad.kip.

Namestnika članov:
Tomo STANIČ kip., univ.dipl.inž.arh.
mag. Miran GAJŠEK, univ.dipl.inž.arh.

Poročevalka za arhitekturo:
Monika KOVAČ MESARIĆ, univ.dipl.inž.arh.

Skrbnica natečaja:
Marinka ŠKRILEC LUKAČ, univ.dipl.inž.arh.

18. 8. 2016

Sporočilo za javnost št. 3

Ob zaključku javnega natečaj za ureditev vodne skulpture na Slovenski cesti v Ljubljani je naročnik Mestna občina Ljubljana v sodelovanju z ZAPS izdala tiskano publikacijo, v kateri so predstavljeni vsi natečajni elaborati oddani na javnem natečaju.
Vabimo vas, da brezplačno publikacijo prevzamete na ZAPSu, Vegova ulica 8, Ljubljana v času uradnih ur, vsak delovnik med 8:00 in 12:00 uro razen ob torkih med 12:00 in 16:00 uro.
Nenagrajena avtorska skupina prejme en izvod publikacije. Nagrajene avtorske skupine pa prejmejo toliko izvodov, kot je navedenih avtorjev v zaključnem poročilu.

25. 3. 2016

Sporočilo za javnost št. 2

Objavljamo popravek zaključnega poročila v točki 1.0 razpis natečaja in sicer dne 23.12.2015 je bil natečaj objavljen le na spletni strani ZAPS (www.zaps.si) in ne tudi na portalu javnih naročil, na portalu EU.

17. 3. 2016

Sporočilo za javnost št. 1

Obveščamo vas, da je na otvoritvi razstave, dne 14.3.2016 pri elaboratu s šifro 52854_31, ki so prejeli priznanje, prišlo do napačne navedbe avtorjev. Pomotoma sta bila navedena soavtorja g. Boris Matič in g. Jernej Šipoš. Soavtorji elaborata so pravilno, kot navedeni v kuverti »avtor« napisani v zaključnem poročilu in na spletni strani zbornice.
Za napačno navedbo se opravičujem in vas prosimo za razumevanje!

14. 3. 2016

Vabilo na razstavo

Otvoritev razstave bo 14. 3. 2016 ob 15:00 uri v Osrednjem atriju Mestne hiše, Mestni trg 1 v Ljubljana. Ogled razstave bo možen vsak dan od 8:00 do 20:00 ure. Razstava bo odprta do 23. marca 2016.

Plakati

Avtorji:

Primož Boršič, m.i.a.

mag. Mojca Kocbek Vimos, u.d.i.a.

Sašo Vrabič, mag.um., akad.slik.

Jan Filipec, abs. arh.

Sodelujoči:

Konzultant za stroj. inštalacije: Bmtrade, Kristan d.o.o., Boštjan Kristan
Konzultant za gradb. Konstrukcije: Alan Sodnik, univ.dipl.inž.grad., Valide d.o.o.

Insert iz poročila komisije:

Vodna skulptura je oblikovana iz cevi, ki je zvita v obliki pokončne dvojne zanke. Na ta način je izoblikovano znamenje kot prostor v prostoru, ki uokvirja stekališče dveh, prečne in vzdolžne ulične osi. S skulpturo zarisan in zaokrožen prostor fontane je primerno velik in pravilno postavljen, tako da iz vseh strani pritegne poglede, jih usmerja in vzbuja pozornost mimoidočih. Nenavadna oblika dvojnega loka in svetleče kovine je vabljiva in se sklada tako z značajem nove ureditve tega dela Slovenske ceste, kot s sodobnim izrazom arhitekture, ki fontano obdaja. Prav tako je tudi simbolni pomen vodne skulpture jasen in nedvoumen, da ga vsakdo zlahka prepozna. Cev, ki oblikuje nekakšen dvojni lok oziroma nakazuje obok nad vodnjakom, se izvija iz tal kot povečan cevovod omrežja mestnega vodovoda. Na ta način sporoča mimoidočim, da je obilje zdrave in kakovostne pitne vode ena od življenjsko najbolj pomembnih prvin obstoja Ljubljane in potemtakem tudi ena od temeljnih prvin njene prepoznavnosti. Voda kroži po cevni skulpturi in se izteka kot iz pipe z močnih curkom, nudi mimoidočim različna doživetja in občutja padajoče vode, ko šumi, ko se vrtinči, ko pada, ko se blešči, ko hladi. To je poseben mestni vodnjak, ki govori, da je kakovostna voda dragocen vir in ključna razvojna prednost, s tem pa tudi blagovna znamka Ljubljane. Avtorjem se je uspelo izogniti pripisovanja simbolnih pomenov, ki izvirajo iz mitološke zgodovine mesta, s tem, ko so oblikovali povsem sodobno vodno skulpturo, ki ni samo edinstvena po svoji obliki in gradivu, ampak tudi po svojem sporočilu in funkciji. Prav opredelitev avtorjev, da bo vodna skulptura namesto zgodovinske reference, s svojo obliko in doživljanjem vode neposredno nagovarja javnost, da je pitna voda vir življenja in zagotovilo njegove prihodnosti, jo bo razlikovalo to od vseh drugih fontan kot tudi od vseh drugih spominskih obeležij v mestu. S tem so se izognili vsakršni izumetničeni monumentalnosti in lažni patetiki, ki ne bi odgovarjala niti času niti prostoru. Namesto tega zasnova vodne skulpture nagovarja prihodnost in okoljske vrednote, kakršne je mogoče pripisati ugledu Ljubljane, zelene prestolnice Evrope. Oblika vodne skulpture je privlačna in prijazna. Gladka, obla in bleščeče polirana cev iz nerjaveče pločevine vzbujala radovednost ljudi vseh starosti in jih privabljala k posedanju na spodnjih delih skulpture v neposrednem stiku tako s krožečo kot s padajočo vodo, ki naj bi, primerno ogreta, krožila tudi v hladnih dneh in pozimi. To je veliko bolj smiselna oblika želene interakcije, kakršno bi lahko zagotavljali občutljivi elektronski vmesniki. Zato pa so avtorji zmožnosti razpoložljive sodobne tehnologije raje uporabili za zagotavljanje nemotenega kroženja in kondicioniranja vode v vodni skulpturi, s katero so s podrobno premišljeno tehnično zasnovo predvideli uprizarjanje različnih doživetij padajoče vode podnevi, ponoči in ob različnih letnih časih. Vodna skulptura je oblikovana iz trajnih materialov tudi primerno robustno tako, da njeno vzdrževanje ne bilo zahtevno, skulptura pa bila obstojna in varna pred namernimi poškodbami.

Strokovna komisija je ugotovila, da predlagana zasnova vodne skulpture odgovarja vsem v razpisu postavljenim merilom kot tudi pričakovanjem razpisovalca natečaja, zato ji je namenila prvo nagrado.

Plakati

Avtorji:

mag. Marta Vahtar, u.d.i.k.a.

Tea Kogovšek, u.d.i.a.

Nejc Lebar, u.d.i.a.

Miloš Kosec, u.d.i.a.

Jon Derganc, akad.slik.

Strojne instalacije: Miroslav Lavrenčič, u.d.i.st.

Električne instalacije: Zoran Pavlin, u.d.i.el.

Sodelujoči:

Programiranje: doc.dr.Marjan Jenko

Konzultant teh.opreme: Darko Prepeluh, u.d.i.el.

Insert iz poročila komisije:

Meglena fontana je svojevrstna interpretacija vodne skulpture oziroma klasične fontane. Zanimiva zasnova gradi na spreminjajoči se masi oziroma razpršenemu telesu skulpture, ki premišljeno vnaša tudi časovne variacije celotnega natečajnega območja ob Slovenski cesti. Izvirna se nam zdi tudi postavitev različnih razpršilnih šob (visokotlačni in nizkotlačni sistem za variacije višine vodne megle) – s tem je doseženo večje število možnih scenarijev in posledično tudi določeno formalno igro meglenih gmot, interakcijo z uporabnikom in najverjetneje tudi element presenečenja.

Urbanistična zasnova fontane se nam zdi zelo primerna, ker se ne umika k stavbnemu robu, temveč zaseda celoten prostor območja. Kljub temu ostaja novo urejen prostor vizualno povsem nespremenjen, ne zastira pogledov in ne ovira prehoda, kljub temu pa je doživljajsko poln.

Izvirna in tudi nekoliko drzna je tudi sama razlaga meglene fontane kot poklona ljubljanski megli, ki je vsekakor bila in še ostaja del identitete mesta. V duhu predlagane zasnove bi lahko celo humorno ugotovili, da fontana vsekakor zelo dobro prodaja meglo.

Zanimivo je tudi spogledovanje z drugimi vodnjaki prestolnice, ki prav tako kot meglena fontana ne obratujejo v zimski megleni sezoni.

S tehničnega in uporabniškega vidika je elaborat zelo dobro rešen.

Plakati

Avtorji:

David Kozamernik, u.d.i.a.

Jernej Mali, akademski kipar

Matjaž Ferenc, abs.arh.

Miha Kunc, konzultant

Insert iz poročila komisije:

Natečajna rešitev jemlje za izhodišče izbrane motive oziroma elemente iz narave (kamenje, veje, vodo in mlin). Ti tvorijo mikro-urbani ambient, ki s svojo umirjenostjo, mehkobo oblik in materialnih tekstur upočasnjuje sicer hiter in gost pretok tamkajšnjega dogajanja.

Z urbanističnega vidika je vodna skulptura zelo dobro umeščena. Postavitev nadaljuje in še dodatno naglasi drevored ob Slovenski cesti, premišljeno usmerja poglede in skladno gradi medsebojna razmerja posameznih elementov.

Veliko pozornosti je posvečeno tudi mimoidočim uporabnikom: ponuja posedanje na velikih ‘prodnikih’ ob kotanji, neoviran stik z vodo in zvočno zaveso šumeče vode. Velikost vodne skulpture odgovarja tamkajšnjemu prostoru.

Mlin je sicer postavljen v centralno os med Knafljevim prehodom in Tomšičevo ulico, tako da predstavlja glavni poudarek znotraj širše celote in deluje kot umirjena, povezovalna prostorska postavitev.

Tiha krajina se sicer simbolno približuje toku mimoidočih, vendar komisija meni, da njena kinetična komponenta ni bila povsem izpeljana. Vodna skulptura bi tako pridobila določeno dinamiko, ki ne bi zgolj v simbolnem smislu podpirala motiva mlina. Vsekakor gre za rešitev, ki po korakih, na zelo izviren in prepoznaven način mimoidočemu razkriva zanimivo scenografijo elementov narave.

Elaborat je tehnično dobro rešen.

Plakati

Avtorji:

Katja Ševerkar, mag.inž.arh.

Jernej Bevk, u.d.i.a.

Aleš Korpič, abs.arh.

Tobias Putrih, akad. kipar

Goran Djokić, vizualizacije

Ivo Hafner u.d.i.g., konzultant za gradbene konstrukcije ACHTB d.o.o., konzultant za strojne inštalacije

Insert iz poročila komisije:

Vodna skulptura je zasnovana v obliki ogredja iz jeklenih profilov, po katerih se pretaka voda, ki se skozi šobe na določenih segmentih izliva v obliki vodnih zaves. Ogredje izoblikuje pravokotno prostorsko mrežo, sestavljeno iz okroglih stebrov, cevi, in gred, ležečih I profilov, ki zavzemajo celotno razpoložljivo površino izteka Tomšičeve ulice v Slovensko cesto. Na ta način so z minimalnimi elementi zarisane v prostor gradbene linije vogalov stavb na lokaciji. Od spodaj ustvarja ogredje podobo pergole oz. obris umišljenega paviljona, s strani pa zarisuje portala, ki uokvirjata poglede mimoidočih v podolžni in v prečni smeri. Po gredah se kot po žlebovih pretaka voda, ki jo posebne naprave po določenem program usmerjajo skozi linije šob izmenjujoče, zdaj po eni, zdaj po drugi ploskvi vodnih zastorov. Med njimi se v različnih postavitvah navideznih prosojnih sten oblikujejo začasni prostori, kotički, ki zastrejo pogled oziroma prehod skozi vodno skulpturo. Avtorji so svojo prostorsko strukturo pobarvali v posebno rožnato bravo iz hiše W. Gropiusa v Lincolnu (MA), ustanovitelja znamenite oblikovalske šole Bauhaus. S to barvo, s katero bi bila v zimskih dneh skulptura bolj vidna, so avtorji nakazali modernistični izvor svoje zamisli in ji pripisali poseben simbolni pomen.

Zasnova vodne skulpture je enostavna in primerno dimenzionirana v merilu lokacije, ki jo z osnovnimi arhitekturnimi elementi obvladuje in določa, še posebej v kombinaciji z dinamičnim elementom padajoče vodne stene. Četudi izrazito arhitekturna, je govorica skulpture skopa in abstraktna. Poleg tega je razdeljevanje in odvajanje padajoče vodne zavese težko uravnavati in obvladati, da bi dajala pričakovan prostorski učinek. Natečajna komisija je predlogu prisodila priznanje za lepo umeščeno in dosledno izpeljano zasnovo arhitekturne vodne skulpture.

Plakati

Avtorji:

Jure Hrovat, mag.inž.arh.

Ana Kosi, u.d.i.a.

Ana Kreč, mag.inž.arh.

Jure Markota, akademski kipar

Žiga Rošer, u.d.i.a.

Ognen Arsov, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Vodna skulptura, imenovana Knafljevo zavetje, je celovito zasnovan predlog, ki je premišljeno strukturiran in lepo oblikovan. Njegovo merilo, postavitev v kontekst in oblika ustvarjajo zanimiv kontrast z urbanim prostorom. Ta se izraža z odnosom ovalne, jajčaste oblike do pravokotnih, škatlastih oblik okoliških stavb, kot tudi v dinamični igri gravitacije močno poudarjene voluminozne oblike in potencirano vitkega nosilnega stebra. Poleg teh je zanimiva tudi igra med velikostjo skulpture do velikostjo stoječega človeka, ki jo sproža zgolj 1,40m določena višina prehoda med spodnjim robom skulpture in tlemi pod ‘plašč’ skulpture.

Natečajni predlog vzpostavlja tudi interaktiven odnos (kar je bilo poudarjeno in priporočeno v merilih) do meščana s svojo aktivno razliko med zunaj ‘hladno’ in refleksno (polirano nerjaveče jeklo) in znotraj ‘toplo’ (tolčen bron) površino, kot tudi z ‘mehkobo’ oble, zvonaste oblike in toplo-hladno predvidenega materiala. K temu sodi tudi možnost vstopanja in izstopanja v in iz ‘obrnjene čaše’ skulpture, kot tudi vodni tok fontane, je vezan na interakcijo z uporabnikom, ki jo podpira navsezadnje tudi sporočilnost besedila v notranjosti zvona. Votla lupina – t.i. eliptični paraboloid – stoji na stebru, ki pa je premaknjen iz središča, kar razgiba jasno obliko in prinese dinamičnost, skoraj vizualno nestabilnost. Na glavo obrnjena skulptura ‘čaše’ v svoje zavetje vabi mimoidoče in jih napoji z vodo (pitnik), ki je, kot pravijo avtorji, »hkrati tudi simbol mecena Luke Knaflja«, kot ga posreduje napis v notranjosti lupine. Na zunaj ima skulptura refleksno površino. Gre za visoko polirano nerjaveče jeklo, ki je očitna referenca na znane odsevne skulpture, kakršna so večinoma konkavna ‘delirična’ ogledala Anish Kapoorja, (npr. Sky Mirror, ki niso izbočena kot v tem primeru), ali njegova popularna skulptura v javnem prostoru Cloud Gate, kar je pravzaprav odlična in aktualna referenca. Refleksija zunanje površine skulpture lahko postane neke vrste ogledalo mestu in je hkrati ogledalo posamezniku in širše družbi. Konveksno zrcalo predlagane skulpture sicer razumemo kot razpršilno zrcalo, ne pa kot jasno zrcaljenje, ki daje oster, natančen odsev. Notranja oblika pa tvori – kot npr. dežnik ali klobuk – zavetje mimoidočemu pred vremenom in okolico, je »točka združevanja, socialne in vizualne interakcije«, kot pravijo avtorji predloga. Enostavna in čista ovalna oblika skulpture (modernistični pristop) je prerezana kot pri vrču ali čaši. To je sicer znana, prepoznavna oblika, ki pa s svojo obrnjenostjo ‘na glavo’ in vitkim nosilnim stebrom, izmaknjenim iz središča, ter z dialogom kontrastnim materialov učinkuje zelo sodobno in privlačno.

Plakati

Avtorji:

Klemen Vodnik, u.d.i.a.

dr. Tomaž Slak, u.d.i.a.

mag. Alenka Vidrgar, akad.kip.

Insert iz poročila komisije:

Predlagana vodna skulptura z imenom Aheloj je sestavljena iz več elementov: ‘glavne’ bronaste skulpture močno povečane obrazne maske, minimalne poglobitve tlaka amorfne oblike okoli skulpture, bronaste skulpture pitnika v simbolni obliki »odlomljenega roga izobilja« z maske) in betonskih elementov za posedanje. Postavitev maske, ki je obrnjena proti Tivoliju, da usmerja pozornost na Tomšičevo ulico in torej na pot mimo Slovenskega parlamenta, Opere in Narodnega muzeja… proti Tivoliju, je dobro postavljena v prostor in vzpostavlja zanimivo ter dinamično igro omenjenih elementov. Odlično kiparsko oblikovana maska nadnaravne velikosti zavestno ali namerno ustvarja atrakcijo s tem, kako je postavljena na trg brez podstavka (torej direktno na tla), s čimer poudarja svojo organskost ter fizično, haptično soočenje mimoidočih s kipom. Osnovno zmodelirana v vosku in končna realizacija izvedba v bronu z uporabo bakrene žice je sicer zelo tradicionalen postopek, vendar ima lahko še tudi danes izrazito, učinkovito in močno sporočilo. Maska povzema motiv antičnega boga voda Aheloja, ki ga širša javnost ne pozna in nima – tako poudarjajo avtorji – v Sloveniji prav nobenega obeležja, zato je predlog v izboru teme in torej tudi motiva izviren in originalen. Hkrati ima izbrani motiv simbolično povezavo (ne le) z Ljubljanskim barjem ali reko Ljubljanico kot tudi s celotno Slovenijo (postavitev ob Slovenski cesti) , ki je ena z vodo od najbolj bogatih pokrajin. Zanimiva in tudi dobra umestitev skulpture v kontekst trga, ki ustvarja dinamičen kontrast do okoliških stavb. Amorfna oblika poglobitve, ki zbira vodo in jo hkrati vrača nazaj v obtok, kot tudi betonski elementi za posedanje, ki so razpostavljeni v nepravilnem redu, kar naj simbolizira naključnost ter nesimetrično postavljen pitnik, vse to tvori dinamično kompozicijo. Ta je zelo dobro povezana in skladna z antropomorfno skulpturo.

Plakati

Avtorji:

Blaž Murn, u.d.i.a.

Tomaž Lešnjak, u.d.i.a.

Andrej Škufca, akademski slikar

Maja Prelog, abs. ftv režije

Katarina Hergouth, dipl. um. zg.

Jernej Prijon, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Predloga 12 in 14 sta zelo podobna, saj oba predvidevata postavitev platforme za bodoče poljubne prostorske intervencije. Kljub temu, da ne predlagata konkretnega, končnega odgovora na natečajno nalogo, se je komisija odločila da ju v poročilu posebej omeni zaradi sodobnega pristopa k strategiji oblikovanja javnega prostora in produkcije javne umetnosti skozi čas.

Plakati

Avtorji:

Dans arhitekti:

Miha Dešman, u.d.i.a.

Rok Bogataj, u.d.i.a.

Eva Fišer Berlot, u.d.i.a.

Vlatka Ljubanović, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Katarina Pirkmajer Dešamn, u.d.i.a.

Mertelj Vrabič arhitekti:

Maša Mertelj, m.i.a.

Matic Vrabič

Insert iz poročila komisije:

Predloga 12 in 14 sta zelo podobna, saj oba predvidevata postavitev platforme za bodoče poljubne prostorske intervencije. Kljub temu, da ne predlagata konkretnega, končnega odgovora na natečajno nalogo, se je komisija odločila da ju v poročilu posebej omeni zaradi sodobnega pristopa k strategiji oblikovanja javnega prostora in produkcije javne umetnosti skozi čas.