ISTRSKI KULTURNI CENTER IZOLA

natečaji

Predmet projektnega natečaja

Predmet natečaja: Javni, projektni, enostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za Istrski Kulturni center Izola

Predmet projektnega natečaja: Občina Izola razpisuje projektni natečaj za celovito urbanistično, arhitekturno in krajinsko arhitekturno rešitev stavbe novega Istrskega kulturnega centra Izola z zunanjim prireditvenim prostorom, zunanjimi površinami in parkom ob Dantejevi ulici ter idejni (anketni) natečaj za urejanje razširjenega območja jugovzhodno od mestnega središča imenovano IPA3, katerega osrednji del bo kompleks kulturnega centra.
S širitvijo mestnega središča na območje urejanja IPA3 (območje nekdanje tovarne Riba in Mala oprema) in IPA4 (območje nekdanje tovarne Argo) se bo nekdanja industrijska cona preoblikovala v novo kulturno četrt, ki bo obenem povezovala različne mestne predele – obalno promenado s stanovanjskim predeli na vzhodu ter mestno središče s turistično rekreacijskim območjem na jugu.

Naročnik: Občina Izola
Rok oddaje: 6.10.2022
Povezava na Portal JN

Podatki o nagradnem skladu, priznanjih in odškodninah:
Nagradno odškodninski sklad:
1. nagrada 12.000 EUR
2. nagrada 9.600 EUR
3. nagrada 7.200 EUR
tri priznanja po 3.600 EUR
deset odškodnine po 1.000 EUR

Skupni znesek nagradnega sklada: 39.600 EUR.
Skupni znesek odškodninskega sklada: 10.000 EUR.
V primeru, da bo podeljenih več kot 10 odškodnine, se znesek posamezne odškodnine ustrezno zniža. Vsi navedeni zneski so v bruto bruto vrednostih.

Dodatne informacije in vprašanja
Za dodatne informacije in vprašanja o natečaju lahko ponudniki posredujejo vprašanja preko Portala javnih naročil tako, da izberejo možnost “Pošlji vprašanje naročniku”. Naročnik bo odgovore na vprašanja objavil na Portalu javnih naročil v skladu z določenimi roki.

DOKUMENTACIJA

A_natečajni pogoji
B_natečajna naloga
C_natečajne podloge
D_natečajne priloge
C3_preglednica povrsin_final_ 01
Zaključno poročilo

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednica ocenjevalne komisije (ZAPS):
izr. prof. mag. Polona Filipič Gorenšek, univ. dipl. inž. arh.

Namestnica predsednice ocenjevalne komisije (naročnik):
Martina Gamboz,Dottore in Lettere, Republika Italija

Članica (naročnik):
Neva Zajc, dipl. francistka in anglistka

Član (naročnik):
Agnese Babič, Dottore in architettura per la conservazione, Republika Italija

Član (ZAPS):
Enrique Sobejano, Founding Partner Nieto Sobejano Arquitectos

Namestnica članov (naročnik):
Tjaša Škrbina, mag.inž.arh.

Namestnica članov (ZAPS):
dr. Petra Vertelj Nared, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Poročevalka A:
Damjana Zaviršek Hudnik, univ. dipl. inž. arh.

Poročevalec A:
Andrej Mlakar, univ. dipl. inž. arh.

Poročevalec KA:
Aleš Janžovnik, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Izvedenec za prireditveno tehnologijo:
Danilo Rošker, direktor SNG Maribor, do 12.10.2022, odstop zdravstveni razlog
Iztok Vadnjal, od 13.10.2022

Izvedenca za akustiko dvorane:
Neven Smolčič
Boštjan Konič

Izvedenec za odrsko tehnologijo (od 17.8.2022):
Simon Kardum

Izvedenec za varovanje kulturne dediščine:
Etbin Tavčar, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Evelin Tušar, univ. dipl. inž. arh., konservator (od 3.10.2022)

Izvedenec za investicijo:
Robert Pangršič, do 30.8.2022
Domen Dolšak, od 31.8.2022

Izvedenec za promet:
Boštjan Ramovš, univ.dipl.inž.grad., od 12.10.2022

Skrbnica natečaja:
Katja Ševerkar, univ. dipl. inž. arh.

22.11.2022

Vabilo na razstavo

Otvoritev razstave natečajnih elaboratov bo v torek, 29. 11. 2022 ob 17.00 uri v palači Manzioli, Manziolijev trg 3, Izola.
Razstava natečajnih rešitev bo na ogled ob delavnikih od 29. 11. 2022 do 20. 1. 2023 med 10. in 20. uro.

Vljudno vabljeni!

Plakati Mapa

Avtorji:

prof. mag. Tomaž Krušec, univ. dipl. inž. arh.
Lena Krušec, univ. dipl. inž. arh.
Kristjan Nemec, mag. inž. arh
Lenart Piano, mag. inž. arh.
Jurij Nemec, univ. dipl. inž. arh.
Vid Kurinčič, univ. dipl. inž. arh.
Neža Novak, mag. inž. arh.
Timotej Resnik, mag. inž. arh.

Sodelavci, konzultanti, izvedenci:

Ana Martinšek, štud. arh.
Žan Majetič, štud. arh.
Peter Vukovič, abs. arh.
Matevž Rožman, abs. arh.
Smila Schäfer, štud. arh.

Saša Galonja, univ. dipl. inž. arh.
Andrej Fojkar, univ. dipl. inž. kem. inž.
Ivan Ramšak, univ. dipl. inž. grad.

Insert iz poročila komisije:

Rešitev po mnenju komisije zelo premišljeno in uspešno odgovori na vse ključne cilje natečajne naloge, saj predstavlja programsko, tehnološko ter funkcionalno celovit odgovor na specifiko lokacije, tako v smislu urbanistične in arhitekturne kot tudi krajinsko arhitekturne zasnove. Rešitev gradi na identiteti, z upoštevanjem lokalnih vrednot obstoječega prostora, z nadgradnjo v sodobni reinterpretaciji pomena in podobe kulturnega centra. Zato komisija predlagano rešitev oceni kot zmagovalno in ji dodeli prvo nagrado.

Arhitekturna zasnova izkazuje potenciale sodobnega kulturnega centra širše skupnosti, ki vabi, gosti in se prilagaja spremenljivim pogojem časa. Stavba je kraj družbenega vozlišča, ki s svojo zasnovo vzpostavlja stik z morjem in horizontom. V tem smislu je rešitev edinstvena, saj razume in na novo gradi genius loci.

Kakovost urbanistične, programsko – funkcionalne, arhitekturne in krajinsko arhitekturne zasnove

Avtorji s predlagano zasnovo in načinom umeščanja stavbe IKCI v zelo občutljiv kontekst mestnega središča izkazujejo veliko mero odgovornosti ter premišljen in spoštljiv odnos. Stavbo oblikujejo tako, da se odpira vzdolž severnega roba in se naveže na mestno središče. Z glavnim povezovalnim preddverjem zasnujejo novo ulico, ki jasno povezuje obstoječe javne zelene površine parka ob starem vodnjaku (Fontana de fora), preko nadkritega vhodnega trga stavbe, s škverom in odprto prizoriščno površino do morja.

Vhodni trg z glavnim vhodom oblikujejo kot lijak, ki preko javne površine ulice v stavbo vpelje tako ciljne obiskovalce kot tudi naključne sprehajalce. Ulica ob stavbi se proti severozahodu nadaljuje v zunanji prireditveni prostor, ki upošteva naravni naklon terena in se stopničasto spušča proti obalni promenadi in morju. Na jugozahodnem delu je kaskadna ureditev mestoma ozelenjena in zasajena z drevesi. Severnozahodni del zunanjega prizorišča je namenjen postavitivi odra za prireditve. Vzdolž nove obalne promenade se vzpostavi mestna urbana plaža s pomoli, ki ustvari ponovni stik z morjem. Med IKCI in plažo se uredi optična cezura z oblikovanjem INFO točke. Območje škvera avtorji uredijo kot spominski prostor.

Na jugovzhodnem delu stavbe, ob Dantejevi ulici, je predviden glavni dovoz ter drop off in območje za manipulacijo dostavnih vozil z uvozom v garažo, pri čemer bodo za optimalno delovanje potrebne dodatne prilagoditve. V garaži so urejene vse potrebne parkirne površine za invalide in dostavo. Vsi vhodi v stavbo so zasnovani zelo jasno. Racionalna in uporabnikom prijazna je tudi funkcionalna shema stavbe. Vhodna avla z recepcijo in knjigarno je predvidena na vzhodnem delu pritličja, v osrednjem delu je zasnovana velika dvorana z odrom in zaodrjem. Tribuna velike dvorane se lahko spremeni glede na vrsto dogodka, možno je tudi stoječe občinstvo in izvedba balkona. Velika dvorana je tudi smiselno ločena od ostalih dvoran. Na severnozahodnem delu stavbe je v prvem nadstropju mala dvorana s preddverjem. V drugem nadstropju je večnamenska dvorana, ki je zasnovana fleksibilno in se lahko pregradi v dve manjši dvorani. Na vzhodnem delu so predvideni prostori uprave. V najvišjem nadstropju je restavracija s teraso, s pogledom na morje.

Stik s horizontom in morjem je pomembno vodilo arhitekturne zasnove stavbe, čemur sledi tudi organizacija stavbe po vertikali in zasnova osrednjega odprtega stopnišča, ki uporabnika popelje po stavbi. Avla s stopniščem postane prostorno vozlišče poti obiskovalcev gledališča do velike dvorane, male dvorane in večnamenskih dvoran. Pritličje je transparentno in vzpostavlja stik z Dantejevo ulico ter obalno promenado. Na ta način postane osrednja vhodna avla (foyer) stavbe glavna dnevna soba mesta, ki z zunanjim prizoriščem ustvarja živahnost obmorskega mesta.

Izraz stavbe gradi na prepoznavnosti in lahkotnosti. Fasada, ki je zasnovana kot tektonska transformacija kamna (zložen lokalni masivni kamen) v lahkotni valoviti tekstil, gradi zapomnljiv in transparenten fasadni plašč stavbe, ki komunicira navzven. S spretnim razumevanjem tektonike in prenosom logike gradnje iz enega materiala v drugega avtorji vzpostavijo dvojnost trdnosti in mehkobe v obliki vala, ki gradi vzvišeno podobo stavbe.

Stavba je izvedena iz armiranobetonske in jeklene konstrukcije. Osnovni konstrukcijski princip temelji na treh osnovnih vzdolžnih nosilnih oseh, ki jih sestavlja niz slopov ter armiranobetonske stene. Velike razpone premoščajo jeklene palične konstrukcije.

Merila gospodarnosti, trajnostnosti in energetske učinkovitosti

Rešitev dosega navedena merila. Stavba je zasnovana kot kompakten volumen z jasno konstrukcijsko zasnovo. Kletni prostori so izvedeni kot popolnoma vodonepropustni keson. Razen dvoran in servisnih prostorov je stavba naravno osvetljena. Poleg tehničnih rešitev, ki omogočajo manjšo porabo energetskih virov za hlajenje, ogrevanje in prezračevanje, so pomembne predvsem pasivne rešitve, ki notranjost stavbe varujejo pred pretiranim osončenjem v poletnem času in ohlajevanjem v zimskem času. V tem kontekstu je bistven kamnit fasadni plašč, ki obdaja stavbo in na ključnih mestih deluje kot senčilo. Masivnost kamna tudi izniči vpliv pregrevanja in ohlajevanja notranjosti in omogoča fazni zamik, saj ima kamen ves dan nižjo temperaturo kot ozračje, medtem ko se ponoči kamen počasneje ohlaja kot ozračje. K trajnostni zasnovi stavbe sodi tudi uporaba avtohtonih materialov. Senčenje je zagotovljeno tudi z veliko zasaditvijo visokoraslih, avtohtonih dreves na vseh straneh stavbe. Rešitev v večji meri ohranja obstoječo vegetacijo.

Skladnost zasnove

Rešitev upošteva natečajno območje, predpisana določila umestitve stavbe glede odmikov, kote pritličja in osončenja. Najvišji del stavbe, gledališki stolp, umesti na južni del stavbe, s čimer odgovarja na zahteve glede osončenosti sosednjih stanovanjskih stavb.

Priporočila in usmeritve k elaboratu št. 5:

Preveriti in oblikovati zunanjo ureditev v zelenem delu zunanjega prizorišča z namero, da se poveča kapaciteta sedišč/stojišč v primeru zunanjih prireditev ter navezav na sosednja območja.
Preveriti količino in vrsto dreves na območju zelenega dela zunanjega prizorišča.
Zagotoviti odvodnjavanje ter preveriti možnosti preoblikovanja terena (izkopi, nasutje terena) skupaj z rešitvami za morebitno zadrževanje vode na zelenih površinah.
Preveriti možnost umestitve paviljona na območje severno od zunanjega prizorišča.
Preveriti in zagotoviti zahtevane akustične parametre dvorane. Namesto variabilne akustike naj se zagotovi odmevni čas med 1.15 do 1.25 po Sabine izračunu, brez uporabe premičnih elementov.
Zagotoviti ustrezno lokacijo tonske kabine in prostora za mešalno mizo in lučni pult v avditoriju. Predvidi naj se dvojna vrata za vhod/izhod dvorane.
Naklon avditorija naj ne bo spreminjajoč, naj se določi optimalen kot.
Preveriti možnost prometne prilagoditve površin v izogib koliziji dostopov in razkladalnih mest, uvoza v garažo ter dostopa za potrebe dostave odprtega prizorišča.
Preveriti možnost umestitve izravnalne ploščadi v prostoru manipulacije ter možnost prikladnejšega dostopa do skladišča male dvorane in izstopa iz tovornega dvigala v nadstropju.
Preveriti možnost položaja in dostopa v tehnično kabino luč/ton/video na balkonu ali v parterju.
Preveriti možnost umestitve demontažnih sekcijskih sedežev v veliki dvorani in možnost odprtja velike dvorane za stoječo publiko.
Preveriti možnost umestitve zadostnega števila stalnih talnih mest za vpenjanje konstrukcije odra zunanjega prizorišča.

Predlaga se izdelava načrta krajinske arhitekture, ki bo rešil vprašanja preoblikovanja terena (izkopi in nasutja terena zaradi kote pritličja), zasaditve, tlakovanja in odvodnjavanja.

Plakati Mapa