Osnovna šola Lavrica

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, projektni, odprti, anonimni, enostopenjski, arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za objekt Osnovna šola Lavrica

Naročnik: Občina Škofljica
Rok oddaje: 23. 1. 2009 23:59:59
Zaključno poročilo komisije: 29. 3. 2009 00:00:00

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik:
Dean LAH, univ.dipl.inž.arh., ZAPS

Namestnik predsednika:
župan Boštjan RIGLER, univ.dipl.inž.grad., Občina Škofljica

Člani:
Roman BRUNŠEK, profesor, Občina Škofljica
Darja DRAKSLER, univ.dipl.inž.arh., Občine Škofljica
mag. Tomaž SLAK, univ.dipl.inž.arh., ZAPS

Namestnici članov:
Barbara MUŠIČ, univ.dipl.inž.arh., ZAPS
mag. Lorena GORIČAN, Občina Škofljica

Poročevalec:
Primož HOČEVAR, univ.dipl.inž.arh.

Skrbnica natečaja:
mag. Barbara ŽIŽIČ, univ.dipl.inž.arh.

Plakati

Avtorji:

Lovrenc Cvetko, MA BI, dip.ing.arh.
Išel Hanžekovič, dipl.ing.arh.
Damjan Bradač, univ.dipl.inž.arh.

Insert iz poročila komisije:

Gre za predstavnika kompaktne glavnikaste zasnove. Sámo zasnovo lahko opredelimo kot dominantnejši, enovit volumen z izsekanimi atriji, s čimer ustrezno odgovori na potrebe in zagate okolice.

Umestitev v prostor
Predlagana šola ustrezno reagira na danosti v prostoru. Je introvertirana, proti okolici se zapira, atrije pa oblikuje kontrolirano in v kontrastu z zunanjo lupino. Na zunanjost se navezuje na glavnih komunikacijah proti vzhodu (dostopni poti). Proti zahodu pa so atriji predvsem v funkciji svetlobnikov. Vsi vhodi so umeščeni v atrije. Igrišča so na južni strani ob pešpoti, kar jih približa zunanjim uporabnikom, sama šola pa je zato pomaknjena na zgornji severni rob.

Funkcionalna zasnova
Funkcionalni ustroj šole je po mnenju komisije rešen kvalitetno in uporabno. Kot večjo kvaliteto lahko opredelimo osrednjo doživljajsko os, ki je oblikovana kot ulica z zunanjimi trgi in notranjimi razširitvami. Koncept te osi povsem nadomešča hodnike, saj deluje komunikacija zelo povezovalno in se vedno odpira ali v atrij ali v javni program šole. Orientacija učilnic omogoča dosledno (po mnenju komisije tudi najustreznejšo) osvetlitev z juga in s severa.

Pojavnost
Objekt je navzven zasnovan kot trd, zaprt blok, pri čemer se odpira skozi mehko oblikovane atrije. Fasada atrijev je povsem odprta in odraža notranji ustroj ter nudi (glede na degradirano okolico) kontrolirane zunanje prostore, ki prehajajo v notranjost. Percepcija objekta je z jugovzhodne strani ustrezno odprta in členjena na posamezne volumne, s severne in zahodne strani pa deluje objekt bolj zaprto in monolitno.

Komisija priporoča, da se oblikovanje atrijev izpelje še bolj dosledno, prav tako tudi koncept prazno-polno (zunanja lupina) ni povsem brez napak. Oblikovanje sicer sledi konceptu organizacije, vendar je v konkretnih rešitvah netočen. Višinska razlika v terenu ni prikazana, vendar po mnenju komisije predlagani koncept omogoča korekcijo in prilagoditev. Težavo lahko povzročajo tudi razmeroma ozki atriji in moteči pogledi iz učilnic v učilnice – tu komisija predlaga oblikovanje vizualnih pregrad.

Plakati

Avtorji:

Marjan Poboljšaj, univ.dipl.inž.arh.
Anton Žižek, univ.dipl.inž.arh.

Sodelujoči:

Meta Žebre, univ.dipl.inž.arh.
Jure Kolenc, univ.dipl.inž.arh.
Tamara Rijavec, univ.dipl.inž.arh.

Insert iz poročila komisije:

Šola je zasnovana atrijsko v obliki dvojnega glavnika. Za to okolje je izbrana primerna, introvertirana atrijska zasnova, ki omogoča vzpostavitev poljavnih površin v parterju. Dodatno je nadgrajena s terasastim oblikovanjem objekta, kar odpira uporabnikom dolge poglede proti jugu.

Umestitev v prostor
Objekt je oblikovan kot odgovor na robne pogoje in prostorske danosti. Odpira se proti jugu in načrtovani pešpoti, kjer mimoidoče nagovarja nizka struktura prijaznega merila. Šola se s stopničasto odmika in dviguje proti severu, od koder deluje bolj dominantno in veliko bolj prisotno v prostoru. Vsi vhodi so umeščeni v atrije – javni z vzhodne in servisni z zahodne (zadnje) strani. Pred šolskim poslopjem je (v smislu reševanja višinskih razlik) zelo domiselno oblikovan prostor med šolo in ulico, ki se pretvori v nekakšno nadaljevanje vstopnih atrijev in na relativno ozkem in po karakterju prehodnem prostoru tvori prijetno šolsko dvorišče.

Funkcionalna zasnova
Javni program šole je v parterju zelo prepričljivo oblikovan kot preplet komunikacij in javnih oziroma poljavnih programov, ki združuje proste površine in tvori igriv brezkoridorski notranji prostor. Žal se inventivnost in jasnost te zasnove ne prenaša tudi v zgornja nadstropja, kjer se osrednji prostor umakne atrijem in pretvori v zavite koridorje. Vhodi v šolsko poslopje so jasno ločeni po triadah in po programskih sklopih. Orientacija učilnic je večinoma jug-zahod, vendar zaradi prilagajanja notranjim atrijem tudi tukaj prihaja do nekaterih nejasnosti.

Pojavnost
Oblikovanje objekta v celoti sledi osnovni konceptualni shemi umestitve v prostor. Notranjost se dosledno izraža na fasadi – odpiranje z velikimi steklenimi površinami proti jugu in zapiranje s polnimi fasadnimi paneli proti severu. Zaradi terasastega zamika med posameznimi etažami so te jasno ločene med seboj. Ločitev se na mestih lokalno modificira in tvori nadstreške ter zaščito proti soncu.

Plakati

Avtorji:

Matic Blatnik, abs.arh.
Prof. Jure Kobe, univ.dipl.inž.arh.
Žiga Kreševič, štud.arh.
Darja Prašnikar, štud.arh.
Tomo Stanič, abs.arh.
Rok Žnidaršič, univ.dipl.inž.arh.

Insert iz poročila komisije:

Elaborat predstavlja atrijsko zasnovano šolo. Pri tem je atrij sicer umeščen na zahodni strani, vendar gre v resnici za zaprt notranji atrij – zaprto šolsko dvorišče, kar je glede na tip objekta in okolico povsem ustrezno. Pritlično etažo sestavlja predvsem javni program, učilnice pa so predvidene v nadstropju kot poseben dvignjen objekt.

Umestitev v prostor
Objekt je potisnjen na jug parcele in z ničimer ne naslavlja okolice, od katere se povsem upravičeno distancira in tako oblikuje introvertirano zasnovano šolo. Na severu parcele (sicer neizvedljivo) predvidi še dodatna parkirišča. Pozicija igrišč je na severni strani, sicer navezanih na telovadnico, vendar pa so tu manj dostopna za zunanje uporabnike, kot če bi bila pozicionirana ob pešpoti na južni strani.

Funkcionalna zasnova
V objektu so zelo jasno ločeni javni program, 1. triada in ostale učilnice. Osrednji atrij je hkrati komunikacijsko vozlišče in prostor druženja. Nudi dober pregled in vizualne povezave vseh javnih programov šole. Notranji hall se prelije preko atrija in je po mnenju komisije zelo funkcionalno in smiselno oblikovan. Učilnice so dosledno orientirane na sever oz. na jug.

Pojavnost
Po mnenju komisije je prostor preveč degradiran in razdrobljen, zato potrebuje močnejšo enovito potezo. Objekt kaže raznolikost programa navzven, vendar v tem prostoru (kontekstu) to ni priporočljivo. Avtor celoten volumen razbije na segmente, kar v okolju povzroča zmedo, ter tako izpusti priložnost, da bi Lavrici ponudil dominantnejši objekt.

Plakati

Avtorji:

Tomaž Krištof, univ.dipl.inž.arh.
Ivo Buda, univ.dipl.inž.arh.
Tomaž Čeligoj, univ.dipl.inž.arh.

Statika:
ing. Manfredo Bianchi

Insert iz poročila komisije:

Objekt je izrazit predstavnik umestitve programa v enovit, v prostoru zelo prisoten volumen, ki vzpostavlja novo dominanto v prostoru in s svojo pojavnostjo poskuša generirati nove odnose v okolju.

Umestitev v prostor
Nova šola zelo glasno naslavlja okolje, v katerega je postavljena, in mu daje novo identiteto. Šola je dominanta, ki je, kot avtorji zapišejo v besedilu, gradnik podobe nove Lavrice. Objekt je postavljen na sredino razpoložljivega zemljišča in s svojo postavitvijo enakovredno nagovarja vso okolico. Takšna postavitev še poudarja pomembnost objekta, a na drugi strani nekoliko onemogoča ustvarjanje pred vplivi okolja delno zaščitenih, poljavnih prostorov, ki lahko dobro nadgradijo šolsko območje. Do neke mere projekt nadomesti poljavne proste površine s terasami.

Funkcionalna zasnova
Notranjost objekta je zelo zanimivo zasnovana. Nekoliko v kontrastu z zunanjostjo je notranji prostor členjen tako v tlorisu kot po višini. Veliko globino objekta projekt izkorišča za vzpostavitev krožnih poti in preplet notranjih dvo- in trovišinskih prostorov, ki v odnosu z zunanjimi terasami omogočajo prosto komunikacijo med posameznimi sklopi in ustvarjajo množico zanimivih notranjih “trgov”. Ves zaprti program učilnic je enakomerno razporejen po obodu, odprti javni program pa je nameščen v notranjosti objekta. Javni program se preko nadsvetlob in teras kontrolirano povezuje z zunanjostjo. Med sabo ločene, intimne terase nudijo zanimivo možnost nadgradnje šolskega programa, toda obenem predstavljajo tudi priložnost za pojav morebitnih težav (skrivanje, nevarnost padcev…).

Pojavnost
Členitev fasade sicer enovitega objekta do neke mere povzema organizacijo notranjosti, vendar je preplet programov na zunaj mnogo manj prisoten kot v objektu, tako da je očitna razlika me oblikovanjem igrive notranjosti in zelo stroge zunanjosti. Delitev velikega troetažnega volumna na manjše programske sklope sicer prinese človeško merilo v odnosu do okolja, vendar ostaja izbor tipologije glede na namembnost objekta nekoliko vprašljiv.

Plakati

Avtorji:

Matevž Granda, univ.dipl.inž.arh.
Nina Štrovs, abs.arh.
Jana Korošec, univ.dipl.inž.arh.

Insert iz poročila komisije:

Rešitev predstavlja kompaktno, atrijsko zasnovano šolo, z ustrezno vzhodno orientacijo atrija.

Umestitev v prostor
Objekt je postavljen na skrajni južni rob parcele, zaradi česar mu ostane na severu več prostora za igrišča, ki glede na planirano pešpot niso na idealni poziciji. Celotna šola je tri etažna in kompaktna, s čimer se je na utesnjeni parceli sprostilo več zunanje površine. Pozicija službenih in servisnih vhodov je locirana zelo neustrezno na vzhodni strani. Tehnično dvorišče je sicer primerno umeščeno za šolo na zahodni strani, vendar na tem mestu nastopi težava z višinsko razliko na sami parcelni meji.

Funkcionalna zasnova
Tipična atrijska zasnova ni nadgrajena z oblikovanjem notranjosti v smislu prepletanja prostorov, površin za druženje ipd. Šola ima tipičen koridorski koncept etaž. Na atrij je sicer odprt sekundarni poljavni program, vendar koridorsko zasnovani hodniki omejujejo oz. preprečujejo stik z zunanjostjo. Edini osrednji prostor je jedilnica, kar v sodobni šoli ni najbolj ustrezno, vstop pa je neposredno v garderobe, brez posebej oblikovane vhodne površine v šoli.

Pojavnost
Organizacijsko gre za atrijsko zasnovo. Pojavnost šole deluje kot monolit, iz katerega so izrezani poljavni programi. Šola je navzven dosledno oblikovana ter jasno in čitljivo zasnovana. Vzpostavlja vmesni ambient med notranjimi in zunanjimi prostori. Notranji atriji so oblikovani igrivo, mehko in veselo glede na zunanji ovoj, kar ustreza karakterju in tipu objekta. Ob igrivi zunanjosti (atriji) pa je v tej rešitvi predlagana preveč suhoparna notranjost (koridor).

Plakati

Avtorji:

mag. Peter Gabrijelčič, univ.dipl.inž.arh.
Tomaž Budkovič, abs.arh.
Boštjan Gabrijelčič, univ.dipl.inž.arh.
Denis Rovan, mag.inž.arh.

Insert iz poročila komisije:

Elaborat je tlorisno predstavnik odprte atrijske zasnove obrnjene na vzhod. V prostoru pa zaradi jasne organizacije in čitljivega nalaganja lamel deluje paviljonsko. Povezovalna lamela je dvignjena na nivo očišča in omogoča neovirane poglede skozi objekt.

Umestitev v prostor
Objekt je zasnovan kot parkovna paviljonska zgradba, ki povzema značilnosti prostora. S prijetnimi atriji se odpira proti dostopni poti na vzhodu in se s povezovalno lamelo zapira proti predvideni cesti na zahodu. Dostopi do šole in posamezni programski sklopi zunanje ureditve so jasno ločeni in pregledno organizirani. Šola se v veliki meri navezuje na zunanjo parkovno zasnovo, ki pa morda v naravi ni tako obsežna, kot jo predvideva projekt.

Funkcionalna zasnova
Šolsko poslopje je izredno racionalno zasnovano. Projekt se do neke mere odreče celo osrednjemu šolskemu prostoru in ga poskuša v veliki meri nadomestiti z odpiranjem pogledov iz notranjega prostora in vključitvijo zunanjosti kot sestavnega dela javnih površin objekta. Posamezni šolski sklopi in vhodi so jasno ločeni, moti le postavitev dostopnega dvorišča prve triade pred učilnice višjih razredov.

Pojavnost
Oblikovanje objekta je zelo dosledno in v celoti nadgrajuje izhodišča, postavljena s postavitvijo objekta v prostor. Stavba je zadržana in se v skladu s celostno zasnovo povsem podreja parkovni ureditvi. Do konca izpeljana oblikovna zasnova pa vseeno pušča misel, da bi glede na skromen obseg zelenega tampona in oblikovno ter volumsko agresivno okolje, ki poskuša objekt preglasiti, morda lahko bil le-ta v prostoru nekoliko bolj močno prisoten.