UREDITEV NASELIJ DOBROVA IN POLHOV GRADEC

natečaji

Predmet projektnega natečaja:

Javni, odprti, anonimni, enostopenjski, urbanistični natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za URBANISTIČNO UREDITEV NASELIJ DOBROVA IN POLHOV GRADEC

Predmet razpisanega natečaja je pridobitev urbanistične rešitve naselij Dobrova in Polhov Gradec ter pridobitev izdelovalca idejne rešitve kot strokovne podlage za OPPN. Občina bo zaradi ugotovljenega zaostajanja na prostorskem, programskem in funkcionalnem razvoju Dobrove in Polhovega Gradca pristopila k natečajni nalogi Izbire strokovno najprimernejše rešitve za urbanistično arhitektonsko ureditev obeh naselij. Z natečajem občina želi vzpostaviti novo prelomnico, od katere naprej bi se v bodoče kraja razvijala z opredeljenim prostorskim in vsebinskim ciljem. Cilj natečaja bo vzpostaviti sodobne bivalne razmere, ponovno vzpostavitev pogojev za socialni razvoj v smislu: »vse, kar imajo veliki«, v primernem merilu in primernem številu s premislekom o smiselnosti ter ob upoštevanju že navzoče identitete grajenega prostora in značajskih vrednot prostora, ki jih tvori živa vsebina (običaji, duhovne vrednote, izročila, tipična lokalna ekonomija…).

Naročnik: Občina Dobrova – Polhov Gradec
Rok oddaje: 16. 11. 2012
Zaključno poročilo komisije: 20. 12. 2012

OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednica:
dr. Liljana JANKOVIČ GROBELŠEK, univ.dipl.inž.arh.

Namestnik predsednice:
Leon KOBETIČ, univ.dipl.inž.gradb.

Člani:
Majda KREGAR, univ.dipl.inž.arh.
Franc SETNIKAR, inž.str.
Andrej BRIŠKI, univ.dipl.inž.arh.

Namestnika članov:
Miha KAJZELJ, univ.dipl.inž.arh.
Franc REJEC

Poročevalec:
Riko GANTAR, univ.dipl.inž.arh.

Skrbnik natečaja:
Boris KRNJAJIČ

9. 1. 2013

Vabilo na razstavo

Občina Dobrova – Polhov Gradec z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije vabita na otvoritev razstave natečajnih rešitev. Otvoritev bo v sredo 9.1.2013 ob 18.00 uri v Dvorani kulturnega doma na Dobrovi, Ulica Vladimirja Dolničarja 2, 1356 Dobrova.

Po otvoritveni razstavi se bo razstava razdelila na 2 dela. Natečajne naloge za območje Polhovega Gradca bodo razstavljene v Graščini v Polhovem Gradcu, v Pionirski sobi, od 11.01.2013 do 11.03.2013, v torek – petek od 10.00 ure do 17.00 ure, nedelja in prazniki od 10.00 ure do 17.00 ure, sobota in ponedeljek zaprto.
Natečajne naloge za območje Dobrove bodo razstavljene v prostorih Občine v Sejni sobi, od 11.01.2013 do 11.03.2013 v času uradnih ur občine.

Vabilo

Plakati

Avtorji:

Uroš Razpet, u.d.i.a., MBA

Anja Planišček, u.d.i.a., M ARCH

Gašper Medvešek, u.d.i.a.

Klara Bohinc, abs.arh.

Matej Delak, u.d.i.a.

Saša Regoršek, abs.arh.

Eva Senekovič, abs.arh.

Insert iz poročila komisije:

Koncept ureditve temelji na vzpostavitvi glavne prečne ulice v smeri severovzhod – jugozahod, ki povezuje ureditve v starem delu naselja, vsebinsko in prostorsko pa je zamišljena kot srce kraja. Nanjo se navezujeta dva logično vzpostavljena trga, na katerih se vrši urbano druženje. Prvi je trg Emila Adamiča ob centralnem upravno-trgovskem in kulturnem centru, ki ima kvalitetno južno orientacijo, drugi pa trg ob gasilskem domu, ki ga je avtor ustvaril s premikom parkirnih mest za stavbo. Prvi je namenjen kot centralni prostor druženja in predviden fleksibilno za vsakodnevno uporabo, priložnostno eko tržnico ali kot prostor za občinske prireditve, drugi je predviden kot mirnejši parkovni trg.

Prometna zasnova elaborata je korektna, logična in s stališča izvedljivosti realna. Elaborat glede na izhodišča natečaja kot fazno opcijo predvideva vzpostavitev obvoznice na severovzhodni strani, ki bo razbremenila obstoječo Polhograjsko cesto.

Zasnova prometa v starem delu kraja je urejena z glavno prečno ulico, ki je predvidena kot cona umirjenega prometa s poudarkom na pešaškem prometu, nanjo se v pravokotni smeri priključujejo interne napajalne ceste. Parkirne površine so predvidene z večjim parkiriščem med centralnim objektom in zadrugo, v starem delu kraja pa kot manjše dopolnitve na logičnih mestih.

Komisija je ocenila, da je zasnova centra kraja ena od bistvenih kvalitet elaborata, saj je urejena s premišljeno kompozicijo manjših stavb, ki se s svojimi volumni prilagajajo obstoječi drobni urbanistični strukturi kraja. Center je tako sestavljen iz zadružnega objekta na severozahodu in treh objektov na jugozahodu, kjer je trg Emila Adamiča predviden kot četrti tako imenovani prazni člen v štiripartitni kompoziciji. Med objekti so na ta način vzpostavljene ulice pešcone, kjer se vrši živahna storitvena dejavnost. Objekti so dvoetažni in povezani s transparentnim nadstreškom. Zahodna dva objekta se merilu kraja prilagajata z izrezom volumna v nadstropju.

Oblikovna, volumenska in likovno-materialna zasnova objektov je sodobna in hkrati prilagojena merilu kraja.

Programska zasnova centra je logična in premišljeno umešča trgovske, upravne in kulturne vsebine, pri čemer med njimi vzpostavlja prepričljivo hierarhijo. Najbolj izpostavljeni južni objekt je namenjen kulturni dvorani in knjižnici s kavarno v pritličju, ki trgu s strani prečne promenade, kjer je umeščen tudi domiselno urejeni spomenik Emilu Adamiču, daje prepričljiv kulturni pečat. V zaledju so v večjem objektu ob Polhograjski cesti predvideni upravni prostori občine, v pritličju pa trgovina. V manjšem objektu na jugozahodu so predvideni lokali s centralnimi in storitvenimi dejavnostmi.

V preostalem delu trikotnika obstoječega kraja avtor ne predvideva drastičnih sprememb, saj s stališča lastništva tudi niso realne. Centralno staro ulico obdela z drevoredom in uporabi kot promenadno pešaško povezavo novega centra s parkom, ki ga predvidi v zaključku trikotnika ob rondoju. Park s svojim zelenim volumnom predstavlja sprejemljivo vstopno vizuro na kraj.

Elaborat spada v skupino rešitev, ki na severovzhodni strani Polhograjske ceste dopušča novo zazidavo po izgradnji obvoznice. Kljub nekoliko preveč shematični zasnovi je nova zazidava obdelana v prepričljivi kompoziciji, ki povzema strukturo okoliških polj in skozi zazidalne pasove prepušča široke zelene pasove v smeri starega kraja. Takšna kompozicija zagotavlja prevetrenost v smeri severovzhod – jugozahod, objektom pa omogoča kvalitetno jugovzhodno orientacijo proti zelenju in hkrati stran od prometa.

Komisija se je zaradi navedenih kvalitet, ki jih je avtor prikazal predvsem pri zasnovi centra starega dela kraja odločila, da elaborat vendarle predstavlja najboljše izhodišče za nadaljnji razvoj Dobrove, zato mu je podelila 1. nagrado.

Priporočila komisije za dodelavo elaborata:

Avtor naj razmisli o uvedbi podzemne garaže pod objekti centra, ki bo omogočila večje število parkirnih mest in neovirano izvajanje dostave za vse dejavnosti centra.

Na Ulici Vladimirja Dolničarja je predvidena avtobusna postaja, ki po mnenju komisije ni potrebna. Avtor naj razmisli o ukinitvi, s čimer bo tudi podaljšanje trga čez promenado na jugovzhod bolj celovito. Avtobusni postaji za smer proti Horjulu naj predvidi v južnem izteku Ul. V. Dolničarja oz. ob upoštevanju načrtovanih primestnih avtobusnih linij.

Avtor naj območje vzdolž Polhograjske ceste ureja v smislu programsko živahne krajevne aleje, saj predvideva, da se bo tranzitni promet umaknil na načrtovano obvoznico. Predvidi pa naj tudi prostorsko urejevalske posege v smislu pozornejšega urejanja zunanjih površin na območju obstoječe strukture naselja in ob Stari cesti.

Avtor naj programsko in funkcionalno dodela zazidavo na severovzhodni strani Polhograjske ceste.

Plakati

Avtorji:

Maruša Zorec, u.d.i.a.

Maša Živec, u.d.i.a.
Uroš Rustja, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Ana Golmajer, štud.arh.
Aleksij Vičič, štud.arh.

Makete:

Tadej Bolta, abs.arh.

Insert iz poročila komisije:

Izhodišča koncepta elaborata je obstoječa identitete prostora Dobrove (topografija, vode, posebne točke prostora in poti, vaška naselbina in stavba nekdanje šole), ki je po mnenju avtorjev težko berljiva zaradi neprimernih pozidav zadnjih desetletij, vendar jo je še možno ozavestiti in nadgraditi. Avtor predlaga, da je potrebno oblikovati primeren javni prostor, obenem pa ugotovi, da je v središču naselja kar nekaj neprimernih gradenj (zadružni dom, nekatere stanovanjske hiše). Od tod izhaja predlog postopnega rušenja neprimernih objektov in nadomestitve z novimi ali pa njihova sanacija.

Poleg tega osnovni koncept temelji na urejanju naselja v njegovih obstoječih mejah – brez širitve na poplavno ogroženo področje. Kljub temu, da elaborat nakaže možnost variantnih širitev na severovzhod preko Polhograjske ceste, pa obenem opozarja, da bi to lahko omogočilo nadaljnjo stihijsko pozidavo naselja. Elaborat sicer ni edini izmed elaboratov, ki se odloči za zgostitev in urejanje naselja navznoter, vendar je pri tem najbolj dosleden. Žal tudi na račun neizvedljivosti predlaganih rešitev (predvsem postavitev knjižnice na območju igrišča in dvorane na mestu bloka), ki je obeležena z lastniškimi oz. drugimi razmerami v lokalnem okolju.

Avtor osrednji javni prostor predlaga na začetku Stare ceste, kjer koncipira javne kulturne vsebine – kulturni dom in knjižnico. Pravokotno na Staro cesto je oblikovana prečna os, ki pa je podrejena osi Stare ceste. Ta povezovalna cesta med Horjulsko in Polhograjsko cesto postane nosilka trgovskih vsebin, avtor v tem prostoru zelo primerno predlaga tudi podrobnejše in subtilne ureditve (trg pod vaško lipo, ureditev spomenika idr.).

Doslednost kakovostnega urbanistično arhitekturnega preurejanja naselja zahteva postopno odstranitev nekaterih stanovanjskih stavb, kar je po mnenju komisije dobrodošlo v smislu preurejanja obstoječe strukture in koncipiranja povezanega centra naselja, vendar pa manj izvedljivo, posebej ob upoštevanju jasno izraženih občinskih potreb po zagotovitvi centralnih dejavnosti (kmetijska zadruga, kulturna dvorana, trgovina idr.) na severovzhodu.

Urbanistični koncept temelji za zgoščanju naselja: prometna ureditev ohranja promet po obstoječih cestah, brez obvozne ceste, z obstoječih cest so dostopna vsa parkirna mesta. Predlagane so parterne ureditve – tlakovane peščeve površine, sezonske ureditve in zeleni sistem.

Posebna kakovost elaborata je vpetost rešitev v širši krajinski prostor – avtor predlaga navezavo urejene in strnjene strukture centra Dobova na kmetijski območji na jugu in severovzhodu – na poti ob Horjulščici in Gradaščici.

Elaborat odlikuje kakovostna grafična predstavitev, vključno s slikami makete in nazornimi prikazi vseh ureditev v širšem prostoru naselja. Opravljena je analiza širšega prostora in morfologije, ki je izpeljana v prepričljiv predlog z doslednim nasprotovanjem pozidavi polj vzhodno od Polhograjske ceste. Rešitev odpira tudi nove vedute (npr. proti cerkvi).

Opravljena je kakovostna analiza in valorizacija neprimernih obstoječih objektov in površin – zanje je predlagana bodisi sanacija ali pa odstranitev. Četudi predlogi posegov realno niso izvedljivi, elaborat odlikujejo številni pozorno oblikovani predlogi novih ureditev, preureditev in sanacij ter njihove faznosti. Komisija se je zaradi navedenih kvalitet in obenem neizvedljivosti dela predloga odločila, da elaboratu podeli 2. nagrado.

Plakati

Avtorji:

Kaja Lipnik Vehovar, u.d.i.a.

Marko Peterlin, u.d.i.a.

Jernej Prijon, u.d.i.a.

Vid Razinger, u.d.i.a.

Mima Suhadolc, u.d.i.a.

Arne Vehovar, u.d.i.a., MA(RCA)

Tadej Žaucer, u.d.i.a.

Lovrenc Košenina, abs.arh.

Tim Golob, štud.arh.

Natečajni elaborat je projekt skupine Maja Farol.

Insert iz poročila komisije:

V obsežnem uvodnem delu natečajnik presega natečajno rešitev saj prostorske ureditve obravnava kot skupno vizijo obeh naselij. Gradaško dolino z občino Dobrovo-Polhov Gradec obravnava celovito, saj je v ljubljanski urbani regiji postala pomemben del kakovostnega podeželja, ki ga mesto še kako potrebuje.

Analizira prostor skozi demografske spremembe, ki ga določajo. Demografska rast je skoraj petkrat večja, kot na državni ravni. Načrtuje na trajnostnem prostorskem razvoju skozi vidik trajnostne grajene strukture in trajnostno mobilnostjo ter infrastrukturo. Zato poudarja pomembnost prenove stavb, urejanje kakovostnega javnega prostora ter posodobitve infrastrukture. S celovito obravnavo prostora zagotavlja njegovo mešano rabo in souporabo z integrirano obravnavo stavbnega tkiva, zelenega sistema, funkcionalnega javnega prostora in prometa.

Poudarja pomembnost multimodalnosti s prehajanjem med prevoznimi sredstvi (javni prevoz in kolesa). Daje prednost pešcem, kolesarjem in javnemu prometu pred avtomobili, zato predlaga Gradaško kolesarsko pot – magistralo, kot rekreacijsko in mobilnostno strukturo, promet pa umirja in kultivira.

Osrednje dele naselij oblikuje kot skupni prometni prostor v souporabi vseh udeležencev – »shared space«, javni prostor pa kot povezovalni ambient v lokalni skupnosti in ključni indikator naselja.

Natečajnik gradi na združevanju in povezovanju različnih projektov s katerimi naj bi dosegal sinergijske učinke.

Celovitost avtorjevega razmišljanja je v tem, da si zastavlja nalogo urbaniziranja Dobrove kot najpomembnejšega naselja v občini, ležeči na stiku dveh dolin in v stičišču poti med naselji občine na osnovi sinergije več projektov. Skladno z uvodnimi ugotovitvami o razvoju obeh, v natečaju obravnavanih naselij, predvideva da je širitev Dobrove utemeljena.

Dobrova se je razvijala v zadnjih sto letih precej stihijsko in raztreseno in ima slabo povezane sestavne dele, predvsem za pešce. V vlogi občinskega središča Dobrova nima prepoznavnega centra naselja.

Kot prvo urbano potezo avtor na podlagi ugotovitve, da je še najbolj središčna danes prečna povezava med obema obvoznima cestama (Ulica V. Dolničarja), zato predlaga, da se jo uredi v osrednji vaški prostor. Zasnovan je predvsem za pešce, a v skladu z izhodiščem koncepta: združevanje javnega prostora s prometom pod jasnimi pogoji urejanja skupnega prometnega prostora.

Druga urbana poteza je »vaška avenija« na trasi Polhograjske ceste. Ob njej predvidi novo pozidavo v severnem natečajnem območju, s čimer ustvarja ulični prostor po principu celovite ulice s pločniki, kolesarsko stezo, drevoredom, bočnim parkiranjem in urbano opremo. Po principu trajnostne mobilnosti promet proti Polhovemu Gradcu ni speljan mimo naselja, ampak poteka raje umirjen skozi nov aktiven del naselja. S tem gradi povezanost lokalnega prebivalstva na kraj.

Tretja urbana poteza je novi severni del ob Polhograjski cesti. Predlaga, da naselje izkoristi možnost za gradnjo suhega zadrževalnika tako, da nasip izkoristi, kot kakovostni ambient s peš in kolesarsko potjo (del magistrale) z drevoredom in urbano opremo, kot del poti od Ljubljane do Polhovega Gradca pa tudi za krožno sprehajalno in kolesarsko pot med Dobrovo in Stransko vasjo.

Komercialni in javni program zgosti avtor ob obeh urbanih potezah – Polhograjski c. in prečni ulici V. Dolničarja, na križišču obeh pa ga raztegne preko ceste do nasipa.

Kulturni dom, knjižnico, dvorano in kavarno ter trgovski objekt umesti v južno cono tega vozlišča, zadružni dom in tržnico pa v severno, novo zazidavo. V oblikovanju območij si predstavlja primeren kontrast. Obenem predvidi večji javni odprt prostor –trg, ustrezno opremljen.

Širitev stanovanjskega programa rešuje v novi severovzhodni širitvi naselja tako, da ob Polhograjski cesti nameni pritličja javnim, trgovsko-servisnim programom, v etaži pa stanovanja in proti SV vrstne hiše z vrtovi ter poljavnimi zelenicami, povezanimi med seboj.

Ob vhodu v naselje predvidi javni prostor – žepni park, kot vstopno točko občine za kolesarje z informacijsko turistično točko ter manjšim parkirnim prostorom za avtodome, le-tega pa komisija ne priporoča.

Ključni elementi obravnavane zasnove so sinergija, ki jo lahko občina ustvari z izvedbo suhega zadrževalnika, trajnostna mobilnost (prednost pešcem, kolesarjem in javnemu prometu pred avtomobili), združevalni javni prostor, kot ključni identifikator naselja. Predlog smiselno povezuje projekte z več področij, saj vidi možnost, da z manjšimi investicijami različnih financerjev doseže večje sinergijske učinke.

Ob naštetih kvalitetah natečajnega predloga pa oblikovanje krajevnega centra ne navduši komisije. Komisija je elaboratu podelila 3. nagrado.

Plakati

Avtorji:

Jernej Gartner

Miloš Todorovič

Brigita Babnik

Urška Bertok

Gregor Košorok, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Natečajni elaborat obravnava prenovo naselja v območju obstoječega naselja, brez širitve preko ceste proti Polhovemu Gradcu, kar avtor tudi jasno in nedvoumno utemelji.

Avtor celoten koncept razvoja centralnih dejavnosti nasloni ob dve glavni notranji ulici in sicer na Ulico Vladimirja Dolničarja in na njo pravokotno Staro cesto, ki skupaj tvorita programsko hrbtenico v obliki črke T. Osrednje elemente predvidene ureditve Dobrove predstavljajo:

zasnova in ureditev osrednjega krajevnega trga,
oblikovanje objektov formiranih okrog osrednjega trga, v katerih so vse centralne dejavnosti,
ureditev manjšega trga pred objektom vrtca,
ureditev manjšega urbanega parka,
ureditev trga ob gasilskem domu.

Ključna predlagana rešitev predvideva, da se obstoječi Kulturni dom v celoti odstrani, na njegovem mestu pa se oblikuje osrednje krajevno upravno, kulturno in storitveno središče z glavnim trgom. Trg je zasnovan tako, da se odpira proti središču kraja, zamejujeta ga nova objekta. Podaljšek osrednjega trga predstavlja nova urbana ulica, ki se na zahodni strani zaključi s pokrito tržnico. Neposredno ob glavnem trgu in novi urbani ulici so tako locirane vse upravne, kulturne in storitvene dejavnosti: občina, večnamenska kulturna dvorana, trgovina, pošta, banka, knjižnica, ipd.

Prenova območja predvideva odstranitev obstoječega kulturnega doma in objekta, v katerem se trenutno nahaja lekarna. Avtor natančno (tekstualno in grafično) razdela tudi zasnovo centralnega objekta, ki je sestavljen iz dveh objektov. Objekt B je zasnovan kot nekakšna lamela vzdolž Polhograjske ceste in ima funkcijo vizualne in zvočne bariere med hrupno prometnico na zunanji strani in umirjenim trgom na notranji strani.

Avtor predlaga urbano prenovo Dobrove v obsegu obstoječega naselja. Rešitve so strokovno korektno in programsko ustrezno obravnavane. Zelo natančno je v grafičnem in tekstualnem delu obdelan centralni objekt. Obsežen preplet funkcij v centralnem objektu vendarle še ni povsem domišljen. Moti tudi premajhno število parkirnih mest ob centralnem objektu (avtor predlaga dolgoročno rešitev preko Horjulske in Polhograjske ceste, ker pa je glede na ostale utemeljitve manj primerno). Oblikovanje novega centralnega objekta deluje preveč modernistično.

Zaradi kvalitetne zasnove urbane prenove, spoštljivega odnosa do racionalne rabe prostora in drugih navedenih kakovosti je komisija elaboratu namenila priznanje.

Plakati

Avtorji:

Mag. Peter Gabrijelčič, u.d.i.a.

Aleš Gabrijelčič, abs.arh.

Matej Gruden, abs.arh.

Blaž Učakar, abs.arh.

Ivan Zuliani, abs.arh.

Barbara Žunkovič, abs.arh.

Insert iz poročila komisije:

Avtorji pristopajo k nalogi s predpostavko, da je Dobrova zanimiva za doseljevanje novih prebivalcev, ki iščejo stik z naravnim okoljem ob vseh urbanih kvalitetah bivanja v neposredni soseščini slovenskega glavnega mesta. Zato naselje razširijo na celotno natečajno območje.

Arhitekturno ni mogoče prepoznati enotne podobe naselja, saj se tradicionalna vaška tipologija prepleta s tipološko zelo raznolikimi hišami. Zato predlagajo nekaj ureditvenih posegov, s katerimi bi izboljšali kvaliteto naselja in ki bi jih bilo mogoče postopoma uresničiti.

Med Polhograjsko in Horjulsko cesto ob Ulici Vladimirja Dolničarja vidijo nastavke centra, zato predlagajo v tem pasu koncentracijo dejavnosti z urbaniziranim javnim povezovalnim prostorom, ki bi potekal od Horjulske in preko Polhograjske ceste v novi del do obvoznice ter se odpiral v odprte poglede narave. Ta javna pot bi bila tlakovana enonivojsko, le v različnih materialih glede na vozno in peščeve površine, opremljena z enotno urbano opremo in krajinsko urejena z zelenjem.

Na severnem del bi na mestu zadružnega doma umestili kulturno- upravno- gospodarski objekt, kjer bi bile vse centralne dejavnosti občine. Nov zazidani volumen je oblikovan tako, da tlakovanje prodre v notranjost, v vaški trg – atrij z lipo. Pod nadstrešnico proti trgu se odvija tržnica Blagajeve dežele. Objekt je funkcionalno lepo strukturiran v svojih sestavnih elementih. V kleti je garaža z dostopom iz Polhograjske ceste.

Druga manjša tlakovana prečna intervencija je predvidena južneje pod stavbo otroškega vrtca in se nadaljuje z zelenim oknom v novi zazidavi preko Polhograjske ceste.

Nova zazidava severno od naselja je vkomponirana v celotno ureditev.

Upoštevajo dejstvo, da bo v bližini nova obvoznica, kot vir hrupa. Zato ob sedanjo Polhograjski ulico, ki bo postala osrednja krajevna ulica z drevoredom, umestijo stanovanjske objekte z vrtovi pravokotno na ulico. Proti novi obvoznici pa postavijo vzdolžno zazidavo – bariero, ki loči območje hrupa od območja mirnega stanovanjskega ambienta.

Ta enoetažni objekt, v katerem so predvidene trgovsko-obrtne dejavnosti, je po dolžini v območjih prečnih povezav naselja dvakrat prekinjen, da se pogledi odpirajo v naravo.

Predlog je komisija ocenila kot premišljen in realen ter ustrezno oblikovan z enostavnimi posegi. Manj pa soglaša s predlogom nove zazidave v delu, kjer ustvarja protihrupni zazidalni pas. Lokalna obvoznica ni tako velik izvor hrupa, obenem pa so lahko tudi pomožne dejavnosti, predvidene v tem pasu, hrupno obremenjujoče za stanovanja. Ta pas tudi prekinja vizualni stik stanovanjskih objektov z naravo na vzhodu.

Kljub temu, da je novi center naselja funkcionalno lepo urejen, žirija meni, da je arhitekturno in oblikovno premalo členjen, zato se ne vklaplja v identiteto naselja. Komisija je zato elaboratu namenila priznanje.

Plakati

Avtorji:

Maruša Zorec, u.d.i.a.

Maša Živec, u.d.i.a.

Uroš Rustja, u.d.i.a.

Sodelujoči:

Ana Golmajer, štud.arh.
Aleksij Vičič, štud.arh.

Makete:
Tadej Bolta, abs.arh.

Insert iz poročila komisije:

Izhodišča koncepta elaborata so obstoječi elementi identitete naselja (topografija, vode, posebne točke prostora in vedute, vstopna pot in stara vaška naselbina), ki jih avtor poveže med seboj z novimi potmi in nizom štirih trgov. Poti se usmerjajo na glavne vedute (višinske poudarke) kraja, trgi pa se odpirajo v širši prostor. Štirje trgi so:

Trg ob Božni v območju gostilne Pratkar, ki odpira poglede na silhueto kraja.
Spodnji trg na mestu sedanje avtobusne postaje, na katerem se uredi krožišče z drevesom in ploščad ter nov objekt postajališča in informacijske pisarne.
Narodni trg, katerega nivo se dvigne (na nivo vhoda v kulturno dvorano). Na trg se spuščajo stopnice zunanjega avditorija, ki je namenjen druženju ljudi in prireditvam. Na jugu se zaključi s trgovskim objektom. Avtor predlaga prenovo kulturnega doma ter poenostavitev volumna strehe, ker zdaj preveč konkurira dominanti cerkvi ter novo fasado.
Gornji trg – Britof je trg okoli cerkve, ki se proti jugu odpira s pogledi v pokrajino. Predlaga tudi poslovilni objekt – vežico.

Vse te trge povezujejo poti, ki so zasnovane tako, da omogočajo večplastno rabo površin za pešce in pretočnost javnega prostora. Avto se mora podrejati pešcu in kolesarju. Avtor za nekatere obstoječe stavbe predlaga postopno sanacijo, vse z namenom, da se uredi čimbolj skladna podoba kraja.

Urbanistični koncept temelji za zgoščanju naselja:

prometna ureditev ohranja promet po obstoječih cestah, dopušča pa tudi možnost obvozne ceste mimo Blagajeve graščine,
predlagane so parterne ureditve – tlakovane peščeve površine, sezonske ureditve in zeleni sistem.

Elaborat odlikuje kakovostna grafična predstavitev, vključno s slikami makete in nazornimi prikazi vseh ureditev v širšem prostoru naselja. Urbanistične rešitve ustrezno upoštevajo zahteven razgiban relief, tako z vidika omejitev kot priložnosti za primerne ureditve – predvsem po brežini pod cerkvijo.

Opravljena je podrobna analiza širšega prostora in zgodovinska analiza, ki sta izpeljani v kakovosten predlog. Terasasta umestitev ureditev v zahteven relief je primerna, s tem so ohranjene obstoječe vedute ali pa so odprte nove vedute. Terasaste ureditve dopolnjujejo pešpoti po brežini, ki ustrezno povezujejo niz trgov med seboj in terasast park.

Veduta na cerkev je odprta, štirje trgi – pri gostilni, ob Božni, Spodnji, Narodni in Britof so dobro povezani. Predvidene so podrobne rešitve, ki so podprte z domišljeno faznostjo.

Opravljena je kakovostna analiza in valorizacija neprimernih obstoječih objektov in površin – zanje je predlagana sanacija, ki bo lahko izvedljiva postopno oz. skozi daljše časovno obdobje. Vsi predlogi posegov realno ne bodo izvedljivi (npr. poslovilni objekt, trgovski center), vendar elaborat podaja številne pozorno oblikovane predloge novih ureditev, preureditev in sanacij ter njihove faznosti.

Komisija se je zaradi navedenih kvalitet odločila, da elaborat predstavlja najboljše izhodišče za nadaljnji razvoj Polhovega Gradca, zato mu je podelila 1. nagrado.

Priporočila komisije za dodelavo elaborata:

Avtor naj pri rešitvah mestnega parka v terasah, kar sicer komisija pozdravlja, drevesno zasaditev uporablja zadržano, saj je ravno kakovost elaborata v tem, da odpira vedute proti cerkvi in jih »sanira« z zasaditvijo in drugimi ukrepi le tam, kjer je to potrebno,

Avtor naj ponovno premisli izvedljivost enosmernih cest.

Namesto trgovskega centra na Narodnem trgu se priporočajo storitvene in druge centralne dejavnosti.

Plakati

Avtorji:

Mag. Peter Gabrijelčič, u.d.i.a.

Aleš Gabrijelčič, abs.arh.

Matej Gruden, abs.arh.

Blaž Učakar, abs.arh.

Ivan Zuliani, abs.arh.

Barbara Žunkovič, abs.arh.

Insert iz poročila komisije:

Elaborat povezuje krajevne znamenitosti in ambiente kraja v celovito oblikovno in vsebinsko zgodbo. Zametke obstoječih javnih prostorov, ki še niso dobro izraženi in so urejeni spontano, ureja v ambiente, pripete na osrednjo krajevno cesto, kot prostorske sekvence, ki tvorijo programsko in ambientalno celovito kompozicijo.

Avtorji predpostavljajo izgradnjo obvoznice mimo Polhovega Gradca proti Črnemu vrhu, zato promet skozi naselje s svojimi intervencijami umirjajo. Trge in prazne prostore urejajo kot »urbano preprogo«, ki sega preko ulice ali ceste, in jih tako pojavno združujejo. Cesta postane prostor integracije in ni več groba ločnica v prostoru, hkrati pa so vozniki opozorjeni, da so v kvalitetno urejenem okolju pešca.

Oblikujejo pet ambientalnih sekvenc:

Ob vstopu v naselje ob Gostilni Pratkar predvidijo prvo parterno ureditev, ki sega preko ceste.
Ob strugi reke Božne povežejo tlakovano obrežno površino z muzejem žage, obstoječi most pa tlakujejo, razširijo s pločniki z novo ograjo, ki bi omogočala panoramske poglede.
Trg z avtobusno postajo oblikujejo tako, da ne zastira značilnih pogledov. Avtobusna postaja je podolgovat umirjen, transparenten volumen z nadstrešnico, barom in kolesarskim centrom. Situirana pa je tako, da ne dopušča nadaljevanje vožnje proti zahodu brez vzvratne vožnje ampak predvideva obračanje avtobusa blizu graščine.
Lokacijo obstoječega parkirišča s kulturnim domom urejajo v upravno kulturni center z večnamenskim zunanjim prostorom – parkiriščem. Ob zahodno brežino pravilno naslonijo manjši servisni objekt v podporo javnim prireditvam, obstoječi dom pa obnovijo.
Razgledno teraso »belveder« predvidijo pred objektom na vrhu brežine pod cerkvijo in jo povežejo s pešpotjo z velikim trgom kulturnega centra. Pešpot se nadaljuje do avtobusne postaje po serpentini ob cesti.

Javne prostore in poti opremljajo s tipiziranimi elementi – serijo modulov, enakimi v ambientih obeh naselij – Dobrova in Polhov Gradec. Vzporedno z urejanjem parterja razmišljajo o enotnejši celoviti podobi kraja, zato predlagajo sprejetje odloka o materialih ter barvni skali fasad objektov, saj zaradi elementov, ki niso avtohtoni, naselje že izgublja svojo likovno identiteto.

Predlagatelji pa razmišljajo tudi o tesnejšem povezovanju Dobrove – Polhovega Gradca in okoliških vasi, o ustvarjanju mreže lokalnega ekonomskega sistema, ki naj se nadgradi in temelji na trajnosti v enoten ekonomski sistem, medsebojno urbano povezan s kolesarskimi in peš potmi.

Posegi, ki jih priporoča elaborat so realni in ustrezni. S postopnimi manjšimi investicijami kultivirajo javne prostore in jih povezujejo v celoto, s čimer krepijo identiteto kraja. Avtobusno postajališče pa ima pomanjkljivost vzvratne vožnje ob nadaljevanju poti proti zahodu.

Komisija je elaboratu soglasno podelila 2. nagrado.

Plakati

Avtorji:

Atelier arhitekti:

Paulo Barbaresi, u.d.i.a.

Nataša Blažko, m.i.a.

Prof. Jurij Kobe, u.d.i.a.

Maja Kovačič, m.i.a.

Urša Podlipnik, u.d.i.a.

Ina Radšel, m.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Avtorji pristopijo k reševanju naloge s poimenovanjem dveh urbanih prostorov glede na njihovo identiteto: ustvarijo Spodnji in Zgornji trg, dva oblikovana javna prostora. Ob zasnovi novih pozidav ohranjajo prepoznavne regionalne značilnosti in vedute naselja.

Spodnji trg oblikujejo kot vstopni trg. Večji trgovski program umestijo v zahodno območje pod cestno serpentino tako, da se z zahodnim delom zajeda v brežino in z zasutjem dobi zazelenjeno streho. V središče trga predvidijo fontano. Z južne strani Spodnji trg oblikuje nov poslovno stanovanjsko-poslovni objekt z nadstrešnico za avtobusno postajališče.

Zgornji trg je preoblikovano sedanje parkirišče s Kulturnim domom. Z zahodne strani trgu v brežino vgradijo trgovsko-uslužnostni objekt in streho zasujejo z brežino ter ozelenijo, z južne strani pa trg oblikujejo v kaskadno parterno ureditev za večnamensko rabo. Predvidijo preureditev kulturnega doma in pred njim ustvarijo razširjen prostor, ki vključuje obstoječi spomenik. Elaborat oba trga poveže s pešpotjo, ki jo nadaljuje do cerkve. Premišljeno oblikovana, razgledna pot sledi plastnicam ob spremljavi parkovne ureditve.

Poleg obeh trgov avtorji predlagajo ureditev še nekaterih javnih prostorov: manjše razgledne ploščadi na severu serpentine, obvodnega trga ob Božni s parkovno ureditvijo in trg pri Pratkarju. Predlog predvidi potrebna parkirišča, avtobusna postaja je prometno primerno umeščena, vendar je problematična rušitev stanovanjske hiše na tem mestu.

Predlog izraža jasna izhodišča subtilnega poseganja v oblikovanje programskih dopolnitev in identitete kraja, prispeva kvalitetne razvojne predloge in s poudarkom na parterni ureditvi označuje pomembnost prostorov in njihovo povezovanje. Ohranja in izboljšuje značilne vedute kraja.

Vendar pa umeščanje večjih programskih površin v brežino pod cerkvijo in cesto ni sprejemljivo zaradi omejitev (varovanje vedute na cerkev, kulturna dediščina – arheologija idr.). Zaradi naštetih subtilnih predlogov je komisija elaboratu podelila 3. nagrado.

Plakati

Avtorji:

Jernej Gartner

Miloš Todorovič

Brigita Babnik

Urška Bertok

Gregor Košorok, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Avtor predlaga, da osrednje elemente predvidene ureditve Polhovega Gradca predstavljajo:

nova avtobusna postaja z osrednjim krajevnim trgom.
izgradnja nove trgovine in ureditev obstoječega parkirišča ter programska in prostorska prenova Kulturnega doma Jakoba Trobca.
ureditev botaničnega vrta Blagajev volčin (Daphne Blagayana).

Avtor končno avtobusno postajališče zasnuje kot enotno tlakovano površino, ki istočasno predstavlja osrednji trg in avtobusno postajališče. Trg je zasnovan v obliki kroga, s čimer je še dodatno poudarjena njegova osrednja vloga znotraj naselja, hkrati pa ta oblika omogoča enostavno in pregledno vožnjo avtobusov. Osrednji del trga je namenjen izključno pešcem in je od vozišča avtobusa oddeljen z varovalnimi stebrički v katerih so vgrajene luči. Znotraj trga je umeščen enostaven pritličen paviljon, ki združuje avtobusno postajališče, gostinski lokal in informacijsko točko.

Ob Kulturnem domu Jakoba Trobca avtor predvidi izgradnjo nove trgovine, kot delno vkopan objekt, ureditev parkirišč in celostno programsko in prostorsko prenovo obstoječega kulturnega doma znotraj obstoječih gabaritov. Parkirna mesta se ohranjajo. Avtor predlaga tudi ureditev tlakovanih površin, ki se preko novo zasnovanega stopnišča navezujejo na novo oblikovani osrednji trg ob avtobusni postaji.

Tretji poseg se nanaša na območje zelenih površin, ki se nahajajo med cerkvijo in Kulturnim domom. Zaradi ohranjanja značilnih vedut in zelenih površin znotraj naselja, avtor na tem območju predlaga ureditev botaničnega vrta z imenom Blagajev volčin. Znotraj botaničnega vrta je predvidena ureditev sprehajalnih poti, ki bi omogočile nekatere nove povezave za pešce, ki trenutno v prostoru niso mogoče. Polhov Gradec bi z ureditvijo botaničnega vrta pridobil novo turistično znamenitost.

Elaborat poda programsko in vsebinsko korektno rešitev. Dobro so ugotovljene prednosti in pomanjkljivosti kraja. Idejo glavnega krajevnega trga v kombinaciji z avtobusno postajo avtor spretno reši. Tudi lociranje objekta avtobusne postaje in njegova usmerjenost v smeri pogleda proti cerkvi je dobrodošla. Zelo formalno krožno obliko glavnega trga, avtor opravičuje z infrastrukturno zahtevo obračanja avtobusa ter poudarjanjem osrednje vloge trga. Objekt avtobusne postaje je pritličen, minimalističen. Glavni trg zaradi krožne oblike in minimalističnega oblikovanja objekta deluje moderno in neskladno s kvalitetno lokalno tipologijo.

Tudi rešitev na lokaciji pred kulturnim domom Jakoba Trobca je korektna. Avtor opozarja na morebitno težavo konflikta pred posegi v arheološko območje zaradi predloga vkopane trgovine, vendar hkrati poudarja pomembnost lociranja trgovine prav na to lokacijo oziroma v sam center kraja. Prav tako je zanimiva ideja botaničnega parka. Avtor poskuša tudi z oblikovanjem urbane opreme, ki pa je po mnenju komisije manj primerno.

Avtor predlaga urbano prenovo Polhovega Gradca s tremi ključnimi posegi v prostor, ki so predlagani strokovno korektno in programsko ustrezno ter z občutkom za kompromisno rešitev med infrastrukturnimi zahtevami (avtobusno postajališče, parkirišča, motorni in peš promet) in omejenostjo prostora. Osrednji trg (oblika trga, objekt, urbana oprema) pa prav zaradi takšnih rešitev deluje preveč formalno. Problematično je lahko tudi vkopavanje trgovine v sicer zaščiteno arheološko območje.

Zaradi kvalitetnih ključnih rešitev in ustreznih programskih in oblikovnih rešitev, je komisija elaboratu namenila priznanje.

Plakati

Avtorji:

Ines Štepanec, d.i.a.

Sodelujoči:

Konzultant:

doc. Uroš Lobnik, u.d.i.a.

Andreja Podlipnik, u.d.i.a.

Insert iz poročila komisije:

Izhodišče oblikovanja identitete prostora pri elaboratu izhaja iz obstoječega grajenega vzorca naselja, ki bi se z razvojem naselja razvijal po brežini hriba.

Avtor zasnuje svoj predlog urbanizacije naselja z idejo povezovanja programov javnih mikroambientov in z novimi objekti, ki ne presegajo merila obstoječe grajene strukture. Predlaga možnost kompaktiranja naselja s stanovanjsko zazidavo na brežini nad trgom. Vse nove objekte pravilno zasnuje v ustreznem merilu, ki ne presega obstoječe grajene strukture.

Smeri predlaganih novih grajenih elementov nadaljuje v linijah obstoječe zazidave, ki sledijo konfiguraciji terena. Avtor ustvarja središče naselja v prostoru sedanjega kulturnega doma in parkirišča. Zasnovo centra tvori s tremi urbanimi conami s tem, da poruši obstoječi objekt:

1. Ustvarja urbano ploščad z dvema programskima sklopoma: oskrba – zdravstvo in kultura –izobraževanje – občinski prostori

2. Med nova objekta umesti trg z amfiteatrom na brežini , kot urbani prostor za igro in prosti čas, pod nivojem pa predvidi podzemno garažo.

3. Predvidi parkovno ureditev okolice.

Ta centralni sklop poveže s sistemom pešpoti z drugimi vitalnimi programi naselja: novo avtobusno postajo, cerkev in osnovno šolo, vse pa povezuje tudi s staro ulico Gaso.

Predlagana urbanistična zasnova, ki je smiselna, pa ne upošteva realnih omejitev izvedbe oziroma natečajnih pogojev:

Oblikovanje avtobusne postaje ne omogoča nadaljevanje poti avtobusov po predvideni obvoznici oziroma obstoječih cestah na Z in V (le vzvratno!).
porušitev kulturnega doma je za občino nesprejemljiva,
stanovanjska soseska na brežini pod cerkvijo ni realna zaradi različnih omejitev (varovanje vedute na cerkev, kulturna dediščina – arheologija idr.)

Pristop k reševanju natečajne naloge je analitičen in skrben. Zaradi navedenih kakovosti elaborata, obenem pa nesprejemljivosti dela predloga, žirija namenja elaboratu priznanje.

Plakati

Avtorji:

Kaja Lipnik Vehovar, u.d.i.a.

Marko Peterlin, u.d.i.a.

Jernej Prijon, u.d.i.a.

Vid Razinger, u.d.i.a.

Mima Suhadolc, u.d.i.a.

Arne Vehovar, u.d.i.a., MA(RCA)

Tadej Žaucer, u.d.i.a.

Lovrenc Košenina, abs.arh.

Tim Golob, štud.arh.

Natečajni elaborat je projekt skupine Maja Farol.

Insert iz poročila komisije:

Polhov Gradec je definiran v prostoru Gradaške doline in polhograjskega hribovja kot središče, ker ima zgodovinski pomen s kulturnimi spomeniki in se razvija predvsem kot središče turizma. Nima tranzitnega, ampak samo lokalni promet. Natečajnik ga predvideva kot končno točko kolesarske magistrale, od koder se kolesarske poti nadaljujejo kot skupni prometni prostor.

Natečajna rešitev se nekoliko razlikuje od ostalih. Ustvarja en večji glavni trg ob avtobusni postaji, kot glavno točko srečevanja, kot fokus naselja. Skladno z izhodiščem, da javni prostor združuje, trg oblikuje s parom objektov, v katerih so kulturna dvorana, knjižnica, galerija in slaščičarna, s čimer zagotovi ustrezno količino funkcij za življenje osrednjega javnega prostora.

Prostor trga se v dveh krakih vzpne do cerkve, kot dominante kraja, saj je nova objekta ne zakrivata. En krak gre po obstoječi cesti in po Usrani gasi do cerkve, drug pa do trgovine (današnji kulturni dom) s parkiriščem, ki je osrednje parkirišče kraja pa preko malega parka z otroškim igriščem naprej do cerkve. Na ta način ustvarja vrsto teras, kot ključno oblikovno potezo v jedru Polhovega Gradca. Tako je edina novogradnja javni objekt pri avtobusni postaji. Pobočje pod cerkvijo ostaja nepozidano, s čimer se varuje silhueta naselja in veduta cerkve.

Avtor opozarja tudi na sanacijo neprimernih objektov in parternih ureditev. Glavna poteza v parterju je obstoječa cesta skozi naselje do graščine. Za most čez Božno in naprej predlaga tlakovanje, strukturirano v spremembi tlaka v istem nivoju (pešci, avtomobili).

Novo tlakovanje podaljša na trg avtobusne postaje, na manjši trg pred trgovino, na del strehe novega objekta (naslonjenega na brežino) glavnega trga in na območje ceste na z vrtom pri Pratkarju.

Za prireditve na prostem je predviden predvsem trg med novo avtobusno postajo in novim večnamenskim objektom, kjer je tudi možna postavitev stojnic in kavarniškega vrta.

Zanimivo je tudi razmišljanje avtorja o novi krajevni obvoznici. Ugotavlja, da je promet skozi kraj majhen in da ni preveč obremenjujoč v primeru umiritve prometa s parternim urejanjem.

Dopušča pa možnost izgradnje nove ceste skozi kratek predor ali nadkrit vkop od trga pri avtobusni postaji do potoka Velika Božna in ob desnem bregu mimo graščine. S tem bi se izognili posegu v strme bregove Velike Božne v okljuku vzhodno od jedra vasi.

Zaradi vrste zanimivih predlogov in predvsem temeljitega celostnega razmisleka o problematiki širšega območja, žirija elaboratu namenja priznanje, čeprav sama grafična predstavitev predloga zazidave ne navdušuje.