zbori ZAPS
Projekti
![](https://zaps.si/wp-content/uploads/2024/04/project-logo-136x136-pix-za-zavihek-Zbori-ZAPS.png)
Na osmem Zboru ZAPS, ki je zaključil prvo sezono dogodkov, smo naslavljali problematiko funkcije občinskega urbanista. V uvodniku je arhitektka mag. Špela Lesnik, prostorska načrtovalka in občinska urbanistka, pojasnila trenutni zakonodajni okvir, ki ureja status in delo občinskih urbanistov. Z analizo podatkov o številu občinskih urbanistov je prikazala stanje v slovenskih občinah. V uvodu so bile skozi izkušnje izpostavila naloge, ki jih v praksi opravljajo občinski urbanisti, ter ob tem izpostavljena vprašanja ter problemi, s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnem delu. V eni osebi se namreč križajo obveznosti, ki izhajajo iz opravljanja uradniške javne službe na eni strani, na drugi pa obveznosti strokovnega dela prostorskega načrtovanja in urejanja prostora.
Uvodna predstavitev
Povzetek in razprava
Na sedmem Zboru ZAPS smo nadaljevali temo novembrskega zbora o problemih prostorskega načrtovanja in tokrat odprli razpravo o prostorskih načrtovalcih. Uvodne misli na vprašanje, »Kdo bo načrtoval prostor čez 20 let?«, je predstavil prostorski načrtovalec in krajinski arhitekt dr. Aleš Mlakar. Z izkušnjami iz prostorsko načrtovalske prakse je osvetlil trenutne razmere in okvir dela ter podal nekaj izhodišč za razpravo o viziji poklica. Poudaril je nujnost razvoja znanj, veščin, orodij, pa tudi osebnosti, pri čemer je kot najpomembnejše izhodišče oziroma princip izpostavil vzdržnost, ki pomeni »uresničevanje zgolj stvarnih potreb«. V razpravi so udeleženci izpostavili različne vsebine, ki se dotikajo vprašanj poklica prostorskega načrtovalca, od izobraževanja, pridobivanja strokovnih kompetenc, pogojev za delo, vprašanj primernosti prostorskega načrtovanja kot tržne dejavnosti, nujnost izdelave poglobljene analize stanja v dejavnosti, smiselnost ustanovitev javnih regionalnih institucij za strateško načrtovanje razvoja v prostoru do problemov odločanja, vsebine dela in položaja stroke v sistemu urejanja prostora in odločanja o razvoju v prostoru.
Uvodna predstavitev
Povzetek in razprava
Na šestem Zboru ZAPS smo uvodoma poslušali predstavitve treh arhitektov z izkušnjami z gradnjo po sistemu Design & Build (D&B) v Sloveniji in v tujini. D&B je skupna oznaka za zelo različne načine projektiranja in gradnje objektov. Izkušnje se, glede na posamezno vrsto D&B, zelo razlikujejo.
Deklarirane prednosti, ki naj bi jih prinesel D&B – boljši nadzor nad končno ceno, hitrejši začetek gradnje, večja integracija projektanta v postopek gradnje in manjši časovni pritisk za izdelavo PZI – so različno uspešno izražene v konkretnih postopkih. Pogosto se izkaže, da ne odtehtajo prednosti klasičnega modela gradnje, kjer se izvedba gradnje naroča na osnovi popisa GOI pripravljenega v okviru projekta za izvajanje gradnje zato je nujno, da se potencialnih prednosti in nevarnosti D&B za javno naročanje gradenj in za udeležene projektante, jasno zavedamo.
Uvodne predstavitve
Povzetek in razprava
Peti Zbor ZAPS je prinesel pregled podatkov o kariernih poteh strokovnjakov naših strok in se osredotočil predvsem na probleme, s katerimi se srečujejo starejši člani zbornice. Uvodna predstavitev je z analizo podatkov na podlagi dolgoletnega vodenja imenika pokazala na stanje in trende glede karierne poti članov zbornice. Odkrila je podatke glede izobrazbe in opravljenih izpitov glede na poklic, pa tudi glede poklicnega statusa (aktivni / v mirovanju) glede na spol in starostno strukturo. V razpravi so bile izpostavljene predvsem teme, povezane z obveznostjo glede stalnega poklicnega izobraževanja, prenosom znanja in izkušenj med starejšimi in mlajšo generacijo, možnostmi dela starejših in zaključka karierne poti in vprašanji statusa starejših članov v ZAPS po upokojitvi.
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
Januarski zbor se je osredotočil na revizijske zahtevke v natečajnih postopkih. Ti predstavljajo nujen inštitut pravnega varstva, hkrati pa so izjemna obremenitev za natečajni proces. Število revizij se je v zadnjih treh letih bistveno povečalo, pri čemer je bila večina revizij za vlagatelje neuspešnih oziroma zavrnjenih. Številna udeležba na zboru je pokazala, da so
tovrstni dogodki dobra praksa izmenjave mnenj na področju natečajev, ki je tako za razvoj stroke kot za ZAPS izjemnega pomena. Očitno je bilo, da imajo sodelujoči zelo različne, včasih tudi povsem kontradiktorne poglede na tematiko. Razprava se ni vrtela samo okrog revizij, ampak o natečajih na splošno. V poročilu so zato povzete glavne teme, ki so se jih razpravljavci dotaknili.
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
Natečajna praksa – vprašanja in odgovori
Novembrski Zbor ZAPS se je osredotočil na prostorsko načrtovanje. Tri uvodne predstavitve, ki so jih pripravili prostorski načrtovalci in občinski urbanisti, krajinska arhitekta Saša Piano in Izidor Jerala ter arhitekt Peter Lovšin, so odprle vprašanja o aktualnih problemih sistema prostorskega načrtovanja. Poplave so, poleg povzročitve velike škode, razgalile tudi ranljivost sistema. Naplavile so raznolika vprašanja o učinkovitosti prostorskega načrtovanja. V razpravi se je izkazalo, da je problemov v prostorskem načrtovanju veliko, da so ti raznoliki in se dotikajo tako vsebin prostorskega načrtovanja, postopkov, kot tudi zaposlitev in dela prostorskih načrtovalcev. Dolgi postopki, prenormiranost določil v prostorskih aktih, neusklajenost predpisov, negotove razmere za delo, tudi zaradi stalnega spreminjanja zakonodaje, umanjkanje zemljiške politike ter slabe odločitve v preteklosti so bili le nekateri od izpostavljenih problemov, s katerimi se je treba soočiti, če želimo bolje delujoč sistem. V nadaljnjih Zborih bi se bilo nekaterim problemom vredno še bolj ciljno in osredotočeno posvetiti.
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
V središču drugega Zbora ZAPS so bila izpostavljena vprašanja oblik zaposlitev arhitektov. V uvodu je Uroš Mikanovič opozoril na dve značilni obliki zaposlitve (zaposlitev, samozaposlitev) ter nekaj pomembnih dogodkov, ki so vplivali na njun razvoj. Izpostavil je Zakon o samostojnih kulturnih delavcih iz leta 1982, ki je tlakoval pot, po kateri se je arhitekturni sektor tržno prestrukturiral. Iz nekdanjih večjih (modernističnih) podjetij z večjim številom zaposlenih so lahko arhitekti kot umetniki in kulturniki prosto prodajali lastna dela in storitve ter svobodno vstopali v delovna razmerja. Opozoril je na trenutno realnost, ko se v času okrevanja po svetovni gospodarski krizi po letu 2008 zdi, da si arhitekturni sektor ni zares opomogel, glede na podatke o zaposlenih in samozaposlenih pa trg v tem trenutku očitno prenese nov kader (večinoma) le v obliki prekarnega delavca. Ali gre pri neznačilno velikem deležu samozaposlenih v kulturi znotraj arhitekture za preživitveno strategijo?
V bistvu razprave je bilo deljenje izkušenj udeležencev zbora, ki jih imajo v različnih delovnih razmerjih. Prekarnost je realnost in problem današnje zaposlitve, čeprav ni zakonsko dopustna. Obveljalo je splošno prepričanje, da bo za dobre pogoje zaposlitve potrebno dvigniti cene storitev.
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
Prvi Zbor ZAPS je bil namenjen temi podnebnih sprememb. Uvodni prispevek je predstavila mag. Mojca Dolinar, direktorica Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na ARSO. Podnebne spremembe so dejstvo. Prostorsko načrtovanje in graditev bo moralo odgovoriti na nova dejstva podnebnih sprememb predvsem glede dviga temperature, viharnega vetra, pa tudi sprememb vodnega toka, kjer se bomo z intenzivnejšimi kratkotrajnimi nalivi, dolgotrajnejšimi padavinami in dvigom morske gladine na eni strani soočali z viški vode, po drugi strani pa zaradi poletnih suš z njenim pomanjkanjem. Kako smo kot stroka in kot družba pripravljeni na soočanje s podnebnimi spremembami? Ali imamo dovolj informacij o prihajajočih spremembah in ali imamo dovolj znanja? Kakšne so pri nas prakse glede trajnostnega ravnanja z vodnimi viri pri gradnji in upravljanju prostora? In nenazadnje – katere so prednosti, ki jih spremembe podnebja prinašajo za načrtovanje in ali jih znamo izkoristiti? To so bila vprašanja, ki so uvedla razpravo.
Uvodni prispevek
Povzetek in razprave