11. Zbor ZAPS, november 2024
Kaj se je zgodilo s pripravništvom?
V določenih poklicih, kjer je pripravništvo obvezno in urejeno (npr. za pravnike ali zdravnike), mladim strokovnjakom obdobje pripravništva omogoča sistematično pripravo na strokovni izpit, medtem ko je za poklice strok, združene v ZAPS, izkušnja pripravništva pod mentorstvom pogosto bolj nepredvidljiva in včasih celo nedosegljiva?
Kako na področju arhitekture in krajinske arhitekture organizirati shemo pripravništva? Ali bi bilo treba pripravništvo podrobneje strukturirati tako, da bo kandidat za strokovni izpit v njegovem okviru opravljal vse predvidene vsebine? Kako poteka pripravništvo arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev v tujini? Kako preverjati usposobljenost mentorjev? Zakaj zgolj 40 % arhitektov, ki zaključi izobraževanje, opravi tudi strokovni izpit?
Zbornica za arhitekturo in prostor nadaljuje cikel strokovnih srečanj članov, »Zborov ZAPS«, v okviru katerih govorimo o različnih tematikah s področja urejanja prostora, graditve in organizacije strokovnega dela. Na enajstem Zboru ZAPS se bomo pogovarjali o pripravništvu. Namen tokratnega zbora je ocena stanja, pogled v različne izkušnje in prepoznavanje razlogov za sedanje stanje ter razprava o možnih smereh ukrepanja.
Zbor bo potekal v četrtek, 21. novembra 2024, od 18:00 do 20:00 v pritličnih prostorih ZAPS na Vegovi 8 v Ljubljani. Uvodno predstavitev bo pripravila in predstavila arhitektka Janja Brodar. Sledila bo moderirana razprava vseh udeležencev. Poleg članov ZAPS, ki jim je dogodek prvenstveno namenjen, bomo k izmenjavi mnenj povabili tudi druge zunanje strokovnjake. Dogodek bo moderiral Jernej Prijon, predsednik ZAPS s člani UO.
Za udeležbo se prijavite na povezavi – najkasneje do ponedeljka, 18. novembra, do 14.00 ure. Zaradi prostorske omejitve je število mest omejeno.
Vljudno vabljeni, UO ZAPS
10. Zbor ZAPS, oktober 2024
Kako doseči ustrezno plačilo naših storitev?
Od začetka delovanja samostojne zbornice se med člani kot osrednja naloga zbornice izpostavlja potreba po vzpostavitvi reda na področju obsega in cen storitev. Naši poklici so bili v preteklosti podvrženi pretirani deregulaciji cen storitev, njene negativne posledice pa so z vsakim letom bolj očitne. V Sloveniji smo arhitekti in krajinski arhitekti glede na vse primerjave, ki so nam na voljo, plačani bistveno manj kot primerljivi strokovnjaki v drugih poklicih in tudi manj kot arhitekti v drugih državah.
Na desetem Zboru ZAPS smo si zastavili vprašanje, kako doseči ustrezno plačilo za naše storitve. Kaj delajo v drugih državah arhitekti drugače in kaj so razlogi, da dosegajo dohodki arhitektov v Sloveniji po podatkih Evropskega sveta arhitektov (ACE) in Eurostata zgolj 73 % povprečne plače v državi?
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
V živo
9. Zbor ZAPS, september 2024
Pogovor z ministrom o poplavni sanaciji
Z devetim Zborom ZAPS smo začeli drugo sezono srečanj in se vrnili k sanaciji poplav, s katero smo jeseni 2023 tudi začeli organizacijo Zborov ZAPS. Leto dni po poplavah, ki so poleti 2023 prizadele velik del Slovenije, je interventna sanacija v veliki meri končana. Namen Zbora ZAPS je bil tokrat osvetliti dolgoročno strategijo obvladovanja poplavne ogroženosti.
Razprava je osvetlila številne izzive, s katerimi se soočajo strokovnjaki na področju prostorskega načrtovanja in projektiranja, sanacije vodotokov in reševanja težav, povezanih z naravnimi nesrečami. Tako smo se dotaknili problematike parcialnega pristopanja k reševanju problemov, naročanja projektov, pomanjkanje enotnih strokovnih smernic, kvalitete projektne dokumentacije, predvsem pa je bil ponovno večkrat izpostavljen pomen prostorskega načrtovanja kot edine znane sistemske rešitve za celovito in povezano urejanje prostora. Podrobneje o uvodu in razpravi na dogodku si lahko preberete v spodnjem poročilu o dogodku.
Povzetek in razprava
V živo
8. Zbor ZAPS, junij 2024
Občinski urbanisti
Na osmem Zboru ZAPS, ki je zaključil prvo sezono dogodkov, smo naslavljali problematiko funkcije občinskega urbanista. V uvodniku je arhitektka mag. Špela Lesnik, prostorska načrtovalka in občinska urbanistka, pojasnila trenutni zakonodajni okvir, ki ureja status in delo občinskih urbanistov. Z analizo podatkov o številu občinskih urbanistov je prikazala stanje v slovenskih občinah. V uvodu so bile skozi izkušnje izpostavila naloge, ki jih v praksi opravljajo občinski urbanisti, ter ob tem izpostavljena vprašanja ter problemi, s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnem delu. V eni osebi se namreč križajo obveznosti, ki izhajajo iz opravljanja uradniške javne službe na eni strani, na drugi pa obveznosti strokovnega dela prostorskega načrtovanja in urejanja prostora.
Uvodna predstavitev
Povzetek in razprava
7. Zbor ZAPS, maj 2024
Kdo bo načrtoval prostor čez 20 let?
Na sedmem Zboru ZAPS smo nadaljevali temo novembrskega zbora o problemih prostorskega načrtovanja in tokrat odprli razpravo o prostorskih načrtovalcih. Uvodne misli na vprašanje, »Kdo bo načrtoval prostor čez 20 let?«, je predstavil prostorski načrtovalec in krajinski arhitekt dr. Aleš Mlakar. Z izkušnjami iz prostorsko načrtovalske prakse je osvetlil trenutne razmere in okvir dela ter podal nekaj izhodišč za razpravo o viziji poklica. Poudaril je nujnost razvoja znanj, veščin, orodij, pa tudi osebnosti, pri čemer je kot najpomembnejše izhodišče oziroma princip izpostavil vzdržnost, ki pomeni »uresničevanje zgolj stvarnih potreb«. V razpravi so udeleženci izpostavili različne vsebine, ki se dotikajo vprašanj poklica prostorskega načrtovalca, od izobraževanja, pridobivanja strokovnih kompetenc, pogojev za delo, vprašanj primernosti prostorskega načrtovanja kot tržne dejavnosti, nujnost izdelave poglobljene analize stanja v dejavnosti, smiselnost ustanovitev javnih regionalnih institucij za strateško načrtovanje razvoja v prostoru do problemov odločanja, vsebine dela in položaja stroke v sistemu urejanja prostora in odločanja o razvoju v prostoru.
Uvodna predstavitev
Povzetek in razprava
Arhitekti o Design & Build
6. Zbor ZAPS, marec 2024
Na šestem Zboru ZAPS smo uvodoma poslušali predstavitve treh arhitektov z izkušnjami z gradnjo po sistemu Design & Build (D&B) v Sloveniji in v tujini. D&B je skupna oznaka za zelo različne načine projektiranja in gradnje objektov. Izkušnje se, glede na posamezno vrsto D&B, zelo razlikujejo.
Deklarirane prednosti, ki naj bi jih prinesel D&B – boljši nadzor nad končno ceno, hitrejši začetek gradnje, večja integracija projektanta v postopek gradnje in manjši časovni pritisk za izdelavo PZI – so različno uspešno izražene v konkretnih postopkih. Pogosto se izkaže, da ne odtehtajo prednosti klasičnega modela gradnje, kjer se izvedba gradnje naroča na osnovi popisa GOI pripravljenega v okviru projekta za izvajanje gradnje zato je nujno, da se potencialnih prednosti in nevarnosti D&B za javno naročanje gradenj in za udeležene projektante, jasno zavedamo.
Uvodne predstavitve
Povzetek in razprava
Kaj pa starejši člani?
5. Zbor ZAPS, februar 2024
Peti Zbor ZAPS je prinesel pregled podatkov o kariernih poteh strokovnjakov naših strok in se osredotočil predvsem na probleme, s katerimi se srečujejo starejši člani zbornice. Uvodna predstavitev je z analizo podatkov na podlagi dolgoletnega vodenja imenika pokazala na stanje in trende glede karierne poti članov zbornice. Odkrila je podatke glede izobrazbe in opravljenih izpitov glede na poklic, pa tudi glede poklicnega statusa (aktivni / v mirovanju) glede na spol in starostno strukturo. V razpravi so bile izpostavljene predvsem teme, povezane z obveznostjo glede stalnega poklicnega izobraževanja, prenosom znanja in izkušenj med starejšimi in mlajšo generacijo, možnostmi dela starejših in zaključka karierne poti in vprašanji statusa starejših članov v ZAPS po upokojitvi.
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
Natečaji in revizije
4. Zbor ZAPS, januar 2024
Januarski zbor se je osredotočil na revizijske zahtevke v natečajnih postopkih. Ti predstavljajo nujen inštitut pravnega varstva, hkrati pa so izjemna obremenitev za natečajni proces. Število revizij se je v zadnjih treh letih bistveno povečalo, pri čemer je bila večina revizij za vlagatelje neuspešnih oziroma zavrnjenih. Številna udeležba na zboru je pokazala, da so
tovrstni dogodki dobra praksa izmenjave mnenj na področju natečajev, ki je tako za razvoj stroke kot za ZAPS izjemnega pomena. Očitno je bilo, da imajo sodelujoči zelo različne, včasih tudi povsem kontradiktorne poglede na tematiko. Razprava se ni vrtela samo okrog revizij, ampak o natečajih na splošno. V poročilu so zato povzete glavne teme, ki so se jih razpravljavci dotaknili.
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
Natečajna praksa – vprašanja in odgovori
Problemi prostorskega načrtovanja – in kako naprej?
3. Zbor ZAPS, november 2023
Novembrski Zbor ZAPS se je osredotočil na prostorsko načrtovanje. Tri uvodne predstavitve, ki so jih pripravili prostorski načrtovalci in občinski urbanisti, krajinska arhitekta Saša Piano in Izidor Jerala ter arhitekt Peter Lovšin, so odprle vprašanja o aktualnih problemih sistema prostorskega načrtovanja. Poplave so, poleg povzročitve velike škode, razgalile tudi ranljivost sistema. Naplavile so raznolika vprašanja o učinkovitosti prostorskega načrtovanja. V razpravi se je izkazalo, da je problemov v prostorskem načrtovanju veliko, da so ti raznoliki in se dotikajo tako vsebin prostorskega načrtovanja, postopkov, kot tudi zaposlitev in dela prostorskih načrtovalcev. Dolgi postopki, prenormiranost določil v prostorskih aktih, neusklajenost predpisov, negotove razmere za delo, tudi zaradi stalnega spreminjanja zakonodaje, umanjkanje zemljiške politike ter slabe odločitve v preteklosti so bili le nekateri od izpostavljenih problemov, s katerimi se je treba soočiti, če želimo bolje delujoč sistem. V nadaljnjih Zborih bi se bilo nekaterim problemom vredno še bolj ciljno in osredotočeno posvetiti.
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
Zakaj ni več arhitektov redno zaposlenih?
2. Zbor ZAPS, oktober 2023
V središču drugega Zbora ZAPS so bila izpostavljena vprašanja oblik zaposlitev arhitektov. V uvodu je Uroš Mikanovič opozoril na dve značilni obliki zaposlitve (zaposlitev, samozaposlitev) ter nekaj pomembnih dogodkov, ki so vplivali na njun razvoj. Izpostavil je Zakon o samostojnih kulturnih delavcih iz leta 1982, ki je tlakoval pot, po kateri se je arhitekturni sektor tržno prestrukturiral. Iz nekdanjih večjih (modernističnih) podjetij z večjim številom zaposlenih so lahko arhitekti kot umetniki in kulturniki prosto prodajali lastna dela in storitve ter svobodno vstopali v delovna razmerja. Opozoril je na trenutno realnost, ko se v času okrevanja po svetovni gospodarski krizi po letu 2008 zdi, da si arhitekturni sektor ni zares opomogel, glede na podatke o zaposlenih in samozaposlenih pa trg v tem trenutku očitno prenese nov kader (večinoma) le v obliki prekarnega delavca. Ali gre pri neznačilno velikem deležu samozaposlenih v kulturi znotraj arhitekture za preživitveno strategijo?
V bistvu razprave je bilo deljenje izkušenj udeležencev zbora, ki jih imajo v različnih delovnih razmerjih. Prekarnost je realnost in problem današnje zaposlitve, čeprav ni zakonsko dopustna. Obveljalo je splošno prepričanje, da bo za dobre pogoje zaposlitve potrebno dvigniti cene storitev.
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
Ali bomo v luči podnebnih sprememb znali spremeniti načine načrtovanja in umeščanja v prostor?
1. Zbor ZAPS, september 2023
Prvi Zbor ZAPS je bil namenjen temi podnebnih sprememb. Uvodni prispevek je predstavila mag. Mojca Dolinar, direktorica Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na ARSO. Podnebne spremembe so dejstvo. Prostorsko načrtovanje in graditev bo moralo odgovoriti na nova dejstva podnebnih sprememb predvsem glede dviga temperature, viharnega vetra, pa tudi sprememb vodnega toka, kjer se bomo z intenzivnejšimi kratkotrajnimi nalivi, dolgotrajnejšimi padavinami in dvigom morske gladine na eni strani soočali z viški vode, po drugi strani pa zaradi poletnih suš z njenim pomanjkanjem. Kako smo kot stroka in kot družba pripravljeni na soočanje s podnebnimi spremembami? Ali imamo dovolj informacij o prihajajočih spremembah in ali imamo dovolj znanja? Kakšne so pri nas prakse glede trajnostnega ravnanja z vodnimi viri pri gradnji in upravljanju prostora? In nenazadnje – katere so prednosti, ki jih spremembe podnebja prinašajo za načrtovanje in ali jih znamo izkoristiti? To so bila vprašanja, ki so uvedla razpravo.
Uvodni prispevek
Povzetek in razprave
