17. Zbor ZAPS, 16. oktober 2025
Kako bomo do leta 2050 prenovili vse stavbe?
Aprila 2024 je bila sprejeta direktiva EU 2024/1275 o energetski učinkovitosti stavb, katere cilj je popolno razogljičenje stavb do leta 2050. Direktiva mora biti najkasneje maja 2026 integrirana v nacionalno zakonodajo, do konca tega leta pa mora država pripraviti osnutek Nacionalnega načrta prenove. Kako smiselno oblikovati nacionalni načrt prenove? Na kakšen način je smiselno prenesti določila v našo zakonodajo? Kaj naj bo vključeno v Izkaz prenove stavbe in kaj v digitalni dnevnik stavbe? Kako bomo izračunavali potencial globalnega segrevanja stavbe v celotnem življenjskem ciklu? Ali smo arhitekti pripravljeni na nove naloge, ki izhajajo iz direktive? In seveda – kakšna je pri vsem tem lahko vloga ZAPS?
Zbornica za arhitekturo in prostor nadaljuje cikel strokovnih srečanj članov, »Zborov ZAPS«, v okviru katerih govorimo o različnih tematikah s področja urejanja prostora, graditve in organizacije strokovnega dela. Na 17. Zboru ZAPS bomo govorili o novi direktivi EU o učinkoviti rabi energije in njenih posledicah za načrtovanje stavb po implementaciji direktive v slovenski pravni red.
Zbor bo potekal v četrtek, 16. oktobra 2025, od 18:00 do 20:00 tokrat izjemoma v veliki sejni sobi v prvem nadstropju prostorov ZAPS na Vegovi 8 v Ljubljani. Uvodno predstavitev bo pripravila in predstavila arhitekta Ajda Bračič. Sledila bo moderirana razprava vseh udeležencev. Dogodek bo moderiral Jernej Prijon, predsednik ZAPS, s člani UO. Za udeležbo se prijavite na povezavi – PRIJAVA – najkasneje do ponedeljka, 13. oktobra, do 14.00 ure. Zaradi prostorske omejitve je število mest omejeno.
Vljudno vabljeni, UO ZAPS
Vabilo
16. Zbor ZAPS, september 2025
20 let priznanj ZAPS – kako naprej?
Letos mineva dvajset let od začetka podeljevanja priznanj ZAPS, med katerimi je najbolj znano priznanje Zlati svinčnik za odlično izvedbo. Poleg realizacij se nagrajuje tudi organizacijske in širše strokovne prispevke pri razvoju institucije in stroke. Priznanja ZAPS, poleg Plečnikovih nagrad, predstavljajo osrednja strokovna priznanja v državi in so kot taka tudi uradno prepoznana.
Namen tokratnega Zbora ZAPS je bil odkrit pogovor o dosedanji praksi podeljevanja priznanj in o morebitnih nadgradnjah sistema, saj zbor poteka v okviru razprave o prenovi Akta o podeljevanju priznanj.
Na Zboru je bil uvodoma predstavljen pregled 20-letnega obdobja in prikaz zbranih statističnih podatkov. V uvodu so bile predstavljene dileme s katerimi se srečujemo v procesu prenove akta o priznanjih.
V začetku je bila razprava osredotočena na vprašanje, komu so nagrade namenjene in na kakšen način naj se razlikujejo od Plečnikovih nagrad. Udeleženci so bili mnenja, da je smiselno, da imamo oboje nagrade – tako državne za kulturne dosežke na področju arhitekture kot stanovske nagrade, ki predstavljajo priznanja stroke stroki. Nagradi nimata istega poslanstva. Priznanja ZAPS so namenjena promociji kvalitetne prakse z namenom, da bi v prihodnje delali še bolje. Delitev na nacionalne kulturne arhitekturne nagrade in stanovske nagrade je značilna tudi za mnoge sosednje države, izpostavljeni sta bili Nemčija in Avstrija.
V vprašanju glede zapisa konkretnejših kriterijev v sam akt o podeljevanju priznanj je bilo sprva izraženo, da naj bodo kriteriji prepuščani ocenjevalni komisiji, nato pa je bilo večkrat izpostavljeno tudi, da so vnaprej znani kriteriji dobrodošli. Zapisani kriteriji predstavljajo strokovne nazore in kandidati morajo vedeti za kaj in s čim kandidirajo. Podano je bilo mnenje, da ni problema, če so pri Plečnikovih nagradah odločitve žirij bolj subjektivne, pri priznanjih ZAPS pa bi pričakovali, da so kriteriji podani in da je odnos med njimi in izborom žirije jasen.
Večkrat je bilo pohvaljeno, da v žirijah praviloma sodelujejo tuji člani. Prav tako je bil kot izrazito pozitiven vidik izpostavljen ogled nominiranih izvedenih projektov v naravi. Mnenje udeležencev žirij je bilo, da je bila osebna izkušnja neprecenljiva in je znala poenotiti mnenja celotnih žirij.
Izpostavljeno je bilo tudi, da so naročniki večinoma zelo veseli priznanj. Debata se je dotaknila tudi pomena razmerja naročnik-projektant-izvajalec in da bi lahko Zbornica z nagradami bolj naslavljala povezanost vseh akterjev v projektu.
Kot problem, ki ga bi bilo smiselno nasloviti, je bilo omenjeno, da se za nagrade člani nominirajo s t.i. samoprijavo, kar nekatere projektante odvrača od nominacije. Tu je bil podan poziv o razmisleku o drugih, mogoče dodatnih možnostih kandidiranja.
Regijska pokritost se je v pregledu preteklih nagrad izkazala kot primerno rešena in ni bilo zaznati potreb po večjih spremembah, npr. v smislu regijskih nominacij.
V razpravi je bilo izpostavljeno, da je predvsem pri prostorskem načrtovanju problem, da ni omogočena podrobnejša opisna argumentacija projekta, recimo na dveh A4 straneh. Tudi pri realizaciji objektov je pogosto potrebno pojasniti kontekst, ki iz samih načrtov in podob pogosto ni razviden (npr. okoliščine, v katerih je projekt nastajal).
Izpostavljen je bil tudi pomen promocije prenov v nasprotju z novogradnjami. Z zapisom kriterijev, ki bi odražali pomen posameznih vidikov gradnje, bi lahko presegli pogosto dominacijo vizualnega vidika realizacij, ki kandidirajo za priznanja.
Izpostavljen je bil problem prijavljanja in nagrajevanja projektov v tujini (bodisi projektov slovenskih birojev v tujini, bodisi celo tujih birojev, v katerih pa deluje tudi slovenski avtor). Tega bo v prihodnje vedno več, zato je smiselno postaviti določene kriterije ali omejitve.
Predstavljena analiza v uvodu je tudi prikazala jasno sliko o tem, koliko nagrad se podeli, in v razpravi ni bilo zaznati pretirane skrbi, da bi jih bilo zadnja leta preveč. Prav tako ni bilo izražene potrebe, da bi nagrade ponovno podeljevali v vseh razpisanih kategorijah, saj se, kot je bilo izpostavljeno, v različnih letih količina dokončanih objektov v posamezni kategoriji lahko zelo spreminja.
Razprava se je dotaknila tudi kriterijev za podeljevanje nagrad. Predstavljena je bila ideja, da se priznanja podeljujejo bolj specifično, na podlagi vnaprej določenih kriterijev, zapisanih v aktu o podeljevanju. Mnenje je bilo, da bi morala ZAPS sama oblikovati te kriterije in jih zasnovati tako, da z njimi spodbuja določene prakse svojih članov.
Vabilo
Povzetek in razprava
15. Zbor ZAPS, junij 2025
Obnovljivi viri energije – koliko, kako in kam?
Posodobljeni celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN, 2024) za leto 2030 kot ciljno vrednost določa vsaj 33-odstotni delež obnovljivih virov energije (OVE) v končni rabi energije; pri proizvodnji električne energije ta delež znaša vsaj 55-odstotkov OVE. S tem Slovenija povečuje prej zastavljen krovni nacionalni cilj, ki je bil do leta 2030 doseči najmanj 27 % delež OVE v končni bruto rabi energije. Do leta 2030 NEPN predvideva namestitev 150 MW vetrnih elektrarn (okoli 30 vetrnic) in 1650 MW sončnih elektrarn (površina okoli šest bohinjskih jezer oz. en promil celotne površine države). Evropska komisija od držav članic z Direktivo o OVE zahteva določitev prednostnih območij za izkoriščanje OVE. Vlada si s prejemom novih zakonov (ZUNPEOVE (1)) in Uredbe OVE (2) prizadeva poenostaviti postopke umeščanja naprav za pridobivanje energije iz OVE v prostor. Poudarek je predvsem na energiji vetra in sonca. Ob tem se seveda odpirajo ključna vprašanja, kam in kako bomo načrtovane kapacitete za proizvodnjo OVE umeščali.
Zbornica za arhitekturo in prostor nadaljuje cikel strokovnih srečanj članov, »Zborov ZAPS«, v okviru katerih govorimo o različnih tematikah s področja urejanja prostora, graditve in organizacije strokovnega dela. Na petnajstem Zboru ZAPS se bomo pogovarjali o prostorskih vidikih prehoda na OVE. Načrtovanje rabe OVE se sooča s številnimi problemi, ki izhajajo tako iz lastnosti slovenskega prostora kot iz prostorskonačrtovalskih praks in zakonodaje. Relativno dobro ohranjena narava, pestra kulturna krajina, razpršena poselitev, slabo medsektorsko povezovanje, t. i. pobudbeno načrtovanje, nizko zaupanje v državne institucije in nasprotovanje javnosti so ključni izzivi, ki jih moramo nasloviti za uresničitev energetskega prehoda k bolj vzdržnemu pridobivanju energije. Na zboru bomo razpravljali o tem, kaj pomeni začrtan razvoj energetske infrastrukture za prihodnost slovenskega prostora, kako se odločati, kje izkoriščati obnovljive vire energije, kakšno znanje in postopke moramo uporabiti za sprejem odločitev ter kakšne okoliščine (kadrovske/finančne/organizacijske) potrebujemo za oblikovanje teh odločitev. Skušali bomo opredeliti, kako lahko stroke, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora, prispevajo k hkratnem uresničevanju energetskih ciljev in skrbi za kakovost slovenskega prostora.
Video izjava 1:Dr. Tadej Bevk, krajinski arhitekt
Video izjava 2: Ana Cerk, krajinska arhitektka
Video izjava 3: Maruša Zorec, arhitektka
Vabilo
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
14. Zbor ZAPS, april 2025
Kaj odločbe Ustavnega sodišča pomenijo za prostorsko načrtovanje, kot ga poznamo?
V strokovni in splošni javnosti odmevajo aktualne odločbe Ustavnega sodišča (v nadaljevanju US) v okviru pobud za oceno ustavnosti in zakonitosti različnih občinskih prostorskih načrtov. Izpostavljajo pomen tehtanja pravičnega ravnovesja med javnim in zasebnim interesom v primerih sprememb namenske rabe prostora in kažejo na pomen strokovnih podlag, ki utemeljujejo odločitve. Na tokratnem Zboru ZAPS smo se spraševali, kaj odločbe Ustavnega sodišča pomenijo za prostorsko načrtovanje v praksi.
Prostorsko načrtovanje je v svojem bistvu organiziran proces usklajevanja interesov, javnih in zasebnih. V procesu prostorskega načrtovanja se upošteva prostorske danosti, naravne in ustvarjene razmere v prostoru, veljavne predpise s področja urejanja prostora in varstva okolja ter druge področne zakonodaje in išče najboljše možne rešitve za načrtovani in potreben razvoj dejavnosti v prostoru, upoštevaje tako družbene kot okoljevarstvene, ekološke in ekonomske vidike (trajnostnega) razvoja s ciljem, da se zagotovi najbolj smotrna raba prostora.
Z udeleženci Zbora, prostorskimi načrtovalci, pravniki, projektanti, predstavniki občin in ministrstev, smo v razpravi razmišljali predvsem o tehtanju javnega in zasebnega interesa, ki ga izpostavljajo odločbe US, o vlogi strokovnih podlag in pomenu vključevanja javnosti v načrtovalske procese pri utemeljevanju odločitev. Zanimalo nas je, kakšen vpliv bi takšno, pregledno in pravično, tehtanje med javnim in zasebnim interesom lahko imelo na delovne procese in postopke prostorskega načrtovanja.
Razpravo sta vsaka s svojega strokovnega vidika in izkušnjami iz prakse uvedli pravnica dr. Tanja Pucelj Vidović in prostorska načrtovalka, arhitektka Maja Šinigoj.
Projekt Zbori ZAPS sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor.
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
Video izjave
13. Zbor ZAPS, marec 2025
Inventura natečajev 07/23 – 02/25
Na 13. Zboru ZAPS je bila v ospredju razprava o živahni natečajni dejavnost ZAPS, ki je zgled večini sosednjih držav. Da bi še izboljšali doseženi nivo, smo se na Zboru ZAPS 04 »Natečaji in revizije«, dogovorili, da bomo v rednih letnih oziroma dveletnih pregledih spremljali aktualne natečaje in se odkrito pogovorili o izkušnjah, ki so jih ob konkretnih natečajih imeli njihovi udeleženci.
V ta namen smo na tokratnem Zboru ZAPS pregledali natečaje od natečaja za Malo ledeno dvorano Tivoli dalje. Ob konkretnih natečajih smo izpostavili težave, ki jih je zasledila natečajna služba zbornice, poslušali vidike udeležencev in se pogovorili, kako lahko na osnovi teh konkretnih izkušenj izboljšamo prakso v prihodnje. Uvodoma so bili predstavljeni tudi posodobljeni statistični podatki o natečajni dejavnosti ZAPS, nato pa je sledil pregled problematike posameznih natečajev.
Na koncu so se udeleženci dotaknili še razporeditve nagrad. Predlagano je bilo, da se namesto priznanj in odškodnin podelijo le tri nagrade, te pa bodo zaradi drugačne razporeditve sredstev dovolj visoke, da bodo nagrajenci resnično nekaj zaslužili s svojim delom. Takšna je tudi praksa v nekaterih tujih državah. Instrument odškodnine, ki običajno predstavlja zgolj odstotek stroškov natečaja posameznega arhitekturnega biroja, daje naročniku tudi napačno predstavo o vrednosti vloženega dela.
Po mnenju udeležencev je v uvodni predstavitvi manjkal podatek, koliko posamezen natečaj stane celotno stroko. Ocena je, da se za natečaj v povprečju porabi okoli 1.000 ur. Natečaji za arhitekturne biroje predstavljajo izgubo, zato je treba poskrbeti za boljše honorarje, ki bi pritegnili tudi večje število natečajnikov, ob tem pa je treba pridobiti večje število kvalitetnih rešitev, ne samo večje število rešitev, k natečajem pa pritegniti kvalitetne arhitekturne biroje.
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
Video izjave
12. Zbor ZAPS, februar 2025
Kulturna dediščina – zakaj, kako in kdo?
Na 12. Zboru ZAPS je bila v ospredju razprava o pomenu nepremične kulturne dediščine, ki je na načelni ravni splošno družbeno sprejeta, nedefinirano pa ostaja vprašanje, kaj zares prenove objektov in območij kulturne dediščine pomenijo v praksi.
Ključna vprašanja so bila: Kakšna je vloga arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev v procesih varstva kulturne dediščine? Kakšni so pogoji za pridobitev strokovnega izpita na področju varstva kulturne dediščine in kakšna so pooblastila, ki iz njega izhajajo? Zakaj je arhitekturna stroka v strukturah ZVKDS vedno manj prisotna? Bi bila večja udeležba arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev v strukturah ZVKDS nujna? Kako uspešni smo pri prenovah? Kako zagotoviti večjo transparentnost in odprtost postopkov naročanja projektnih storitev prenov ob zagotavljanju ustrezne strokovne usposobljenosti kadrov?
Zaključek razprave je sklenilo spoznanje, da je potrebno ves čas promovirati redno vzdrževanje namesto prenov; promovirati pomen ponovne uporabe objektov kot najvišjo kategorijo trajnostnega ravnanja s prostorom in podpirati pobude, ki bi tako strokovno kot tudi finančno spodbujale lastnike dediščine k ohranjanju namesto rušenju.
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
Video izjave
11. Zbor ZAPS, november 2024
Kaj se je zgodilo s pripravništvom?
Na 11. Zboru ZAPS je bila v ospredju razprava o neurejenosti kariernih poti mladih strokovnjakov po zaključku študija, zlasti o stanju pripravništva, ki v arhitekturi in krajinski arhitekturi ni več sistemsko urejeno. Odsotnost jasnih dolgoročnih strategij povzroča negotovost na trgu dela tako za delodajalce kot za mlade diplomante, ki so pogosto prepuščeni sami sebi. Razprava je bila podprta s predstavitvijo arhitektke Janje Rupnik Brodar, ki je pripravila analizo stanja pripravništva v Sloveniji in primerjavo z ureditvami v drugih državah ter s področji, kot so medicina in pravo. K tehtnosti razprave je prispevala prisotnost predstavnikov drugih zbornic (IZS, OZS, ZZS), ki so poudarili pomen sistemskega mentoriranja in strukturiranega pripravništva.
Ključna vprašanja so bila: Kako oblikovati shemo pripravništva za arhitekte in krajinske arhitekte? Ali bi bilo treba pripravništvo povezati z obvezno študijsko prakso? Kako zagotoviti podporo mentorjem in pripravnikom ter večjo vlogo države in ZAPS pri organizaciji sistema?
Razprava je pokazala potrebo po celovitem pristopu, ki bi mladim omogočil bolj stabilen prehod v poklic in okrepil razvoj stroke.
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
V živo
10. Zbor ZAPS, oktober 2024
Kako doseči ustrezno plačilo naših storitev?
Od začetka delovanja samostojne zbornice se med člani kot osrednja naloga zbornice izpostavlja potreba po vzpostavitvi reda na področju obsega in cen storitev. Naši poklici so bili v preteklosti podvrženi pretirani deregulaciji cen storitev, njene negativne posledice pa so z vsakim letom bolj očitne. V Sloveniji smo arhitekti in krajinski arhitekti glede na vse primerjave, ki so nam na voljo, plačani bistveno manj kot primerljivi strokovnjaki v drugih poklicih in tudi manj kot arhitekti v drugih državah.
Na desetem Zboru ZAPS smo si zastavili vprašanje, kako doseči ustrezno plačilo za naše storitve. Kaj delajo v drugih državah arhitekti drugače in kaj so razlogi, da dosegajo dohodki arhitektov v Sloveniji po podatkih Evropskega sveta arhitektov (ACE) in Eurostata zgolj 73 % povprečne plače v državi?
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
V živo
9. Zbor ZAPS, september 2024
Pogovor z ministrom o poplavni sanaciji
Z devetim Zborom ZAPS smo začeli drugo sezono srečanj in se vrnili k sanaciji poplav, s katero smo jeseni 2023 tudi začeli organizacijo Zborov ZAPS. Leto dni po poplavah, ki so poleti 2023 prizadele velik del Slovenije, je interventna sanacija v veliki meri končana. Namen Zbora ZAPS je bil tokrat osvetliti dolgoročno strategijo obvladovanja poplavne ogroženosti.
Razprava je osvetlila številne izzive, s katerimi se soočajo strokovnjaki na področju prostorskega načrtovanja in projektiranja, sanacije vodotokov in reševanja težav, povezanih z naravnimi nesrečami. Tako smo se dotaknili problematike parcialnega pristopanja k reševanju problemov, naročanja projektov, pomanjkanje enotnih strokovnih smernic, kvalitete projektne dokumentacije, predvsem pa je bil ponovno večkrat izpostavljen pomen prostorskega načrtovanja kot edine znane sistemske rešitve za celovito in povezano urejanje prostora. Podrobneje o uvodu in razpravi na dogodku si lahko preberete v spodnjem poročilu o dogodku.
Povzetek in razprava
V živo
8. Zbor ZAPS, junij 2024
Občinski urbanisti
Na osmem Zboru ZAPS, ki je zaključil prvo sezono dogodkov, smo naslavljali problematiko funkcije občinskega urbanista. V uvodniku je arhitektka mag. Špela Lesnik, prostorska načrtovalka in občinska urbanistka, pojasnila trenutni zakonodajni okvir, ki ureja status in delo občinskih urbanistov. Z analizo podatkov o številu občinskih urbanistov je prikazala stanje v slovenskih občinah. V uvodu so bile skozi izkušnje izpostavila naloge, ki jih v praksi opravljajo občinski urbanisti, ter ob tem izpostavljena vprašanja ter problemi, s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnem delu. V eni osebi se namreč križajo obveznosti, ki izhajajo iz opravljanja uradniške javne službe na eni strani, na drugi pa obveznosti strokovnega dela prostorskega načrtovanja in urejanja prostora.
Uvodna predstavitev
Povzetek in razprava
7. Zbor ZAPS, maj 2024
Kdo bo načrtoval prostor čez 20 let?
Na sedmem Zboru ZAPS smo nadaljevali temo novembrskega zbora o problemih prostorskega načrtovanja in tokrat odprli razpravo o prostorskih načrtovalcih. Uvodne misli na vprašanje, »Kdo bo načrtoval prostor čez 20 let?«, je predstavil prostorski načrtovalec in krajinski arhitekt dr. Aleš Mlakar. Z izkušnjami iz prostorsko načrtovalske prakse je osvetlil trenutne razmere in okvir dela ter podal nekaj izhodišč za razpravo o viziji poklica. Poudaril je nujnost razvoja znanj, veščin, orodij, pa tudi osebnosti, pri čemer je kot najpomembnejše izhodišče oziroma princip izpostavil vzdržnost, ki pomeni »uresničevanje zgolj stvarnih potreb«. V razpravi so udeleženci izpostavili različne vsebine, ki se dotikajo vprašanj poklica prostorskega načrtovalca, od izobraževanja, pridobivanja strokovnih kompetenc, pogojev za delo, vprašanj primernosti prostorskega načrtovanja kot tržne dejavnosti, nujnost izdelave poglobljene analize stanja v dejavnosti, smiselnost ustanovitev javnih regionalnih institucij za strateško načrtovanje razvoja v prostoru do problemov odločanja, vsebine dela in položaja stroke v sistemu urejanja prostora in odločanja o razvoju v prostoru.
Uvodna predstavitev
Povzetek in razprava
Arhitekti o Design & Build
6. Zbor ZAPS, marec 2024
Na šestem Zboru ZAPS smo uvodoma poslušali predstavitve treh arhitektov z izkušnjami z gradnjo po sistemu Design & Build (D&B) v Sloveniji in v tujini. D&B je skupna oznaka za zelo različne načine projektiranja in gradnje objektov. Izkušnje se, glede na posamezno vrsto D&B, zelo razlikujejo.
Deklarirane prednosti, ki naj bi jih prinesel D&B – boljši nadzor nad končno ceno, hitrejši začetek gradnje, večja integracija projektanta v postopek gradnje in manjši časovni pritisk za izdelavo PZI – so različno uspešno izražene v konkretnih postopkih. Pogosto se izkaže, da ne odtehtajo prednosti klasičnega modela gradnje, kjer se izvedba gradnje naroča na osnovi popisa GOI pripravljenega v okviru projekta za izvajanje gradnje zato je nujno, da se potencialnih prednosti in nevarnosti D&B za javno naročanje gradenj in za udeležene projektante, jasno zavedamo.
Uvodne predstavitve
Povzetek in razprava
Kaj pa starejši člani?
5. Zbor ZAPS, februar 2024
Peti Zbor ZAPS je prinesel pregled podatkov o kariernih poteh strokovnjakov naših strok in se osredotočil predvsem na probleme, s katerimi se srečujejo starejši člani zbornice. Uvodna predstavitev je z analizo podatkov na podlagi dolgoletnega vodenja imenika pokazala na stanje in trende glede karierne poti članov zbornice. Odkrila je podatke glede izobrazbe in opravljenih izpitov glede na poklic, pa tudi glede poklicnega statusa (aktivni / v mirovanju) glede na spol in starostno strukturo. V razpravi so bile izpostavljene predvsem teme, povezane z obveznostjo glede stalnega poklicnega izobraževanja, prenosom znanja in izkušenj med starejšimi in mlajšo generacijo, možnostmi dela starejših in zaključka karierne poti in vprašanji statusa starejših članov v ZAPS po upokojitvi.
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
Natečaji in revizije
4. Zbor ZAPS, januar 2024
Januarski zbor se je osredotočil na revizijske zahtevke v natečajnih postopkih. Ti predstavljajo nujen inštitut pravnega varstva, hkrati pa so izjemna obremenitev za natečajni proces. Število revizij se je v zadnjih treh letih bistveno povečalo, pri čemer je bila večina revizij za vlagatelje neuspešnih oziroma zavrnjenih. Številna udeležba na zboru je pokazala, da so
tovrstni dogodki dobra praksa izmenjave mnenj na področju natečajev, ki je tako za razvoj stroke kot za ZAPS izjemnega pomena. Očitno je bilo, da imajo sodelujoči zelo različne, včasih tudi povsem kontradiktorne poglede na tematiko. Razprava se ni vrtela samo okrog revizij, ampak o natečajih na splošno. V poročilu so zato povzete glavne teme, ki so se jih razpravljavci dotaknili.
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
Natečajna praksa – vprašanja in odgovori
Problemi prostorskega načrtovanja – in kako naprej?
3. Zbor ZAPS, november 2023
Novembrski Zbor ZAPS se je osredotočil na prostorsko načrtovanje. Tri uvodne predstavitve, ki so jih pripravili prostorski načrtovalci in občinski urbanisti, krajinska arhitekta Saša Piano in Izidor Jerala ter arhitekt Peter Lovšin, so odprle vprašanja o aktualnih problemih sistema prostorskega načrtovanja. Poplave so, poleg povzročitve velike škode, razgalile tudi ranljivost sistema. Naplavile so raznolika vprašanja o učinkovitosti prostorskega načrtovanja. V razpravi se je izkazalo, da je problemov v prostorskem načrtovanju veliko, da so ti raznoliki in se dotikajo tako vsebin prostorskega načrtovanja, postopkov, kot tudi zaposlitev in dela prostorskih načrtovalcev. Dolgi postopki, prenormiranost določil v prostorskih aktih, neusklajenost predpisov, negotove razmere za delo, tudi zaradi stalnega spreminjanja zakonodaje, umanjkanje zemljiške politike ter slabe odločitve v preteklosti so bili le nekateri od izpostavljenih problemov, s katerimi se je treba soočiti, če želimo bolje delujoč sistem. V nadaljnjih Zborih bi se bilo nekaterim problemom vredno še bolj ciljno in osredotočeno posvetiti.
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
Zakaj ni več arhitektov redno zaposlenih?
2. Zbor ZAPS, oktober 2023
V središču drugega Zbora ZAPS so bila izpostavljena vprašanja oblik zaposlitev arhitektov. V uvodu je Uroš Mikanovič opozoril na dve značilni obliki zaposlitve (zaposlitev, samozaposlitev) ter nekaj pomembnih dogodkov, ki so vplivali na njun razvoj. Izpostavil je Zakon o samostojnih kulturnih delavcih iz leta 1982, ki je tlakoval pot, po kateri se je arhitekturni sektor tržno prestrukturiral. Iz nekdanjih večjih (modernističnih) podjetij z večjim številom zaposlenih so lahko arhitekti kot umetniki in kulturniki prosto prodajali lastna dela in storitve ter svobodno vstopali v delovna razmerja. Opozoril je na trenutno realnost, ko se v času okrevanja po svetovni gospodarski krizi po letu 2008 zdi, da si arhitekturni sektor ni zares opomogel, glede na podatke o zaposlenih in samozaposlenih pa trg v tem trenutku očitno prenese nov kader (večinoma) le v obliki prekarnega delavca. Ali gre pri neznačilno velikem deležu samozaposlenih v kulturi znotraj arhitekture za preživitveno strategijo?
V bistvu razprave je bilo deljenje izkušenj udeležencev zbora, ki jih imajo v različnih delovnih razmerjih. Prekarnost je realnost in problem današnje zaposlitve, čeprav ni zakonsko dopustna. Obveljalo je splošno prepričanje, da bo za dobre pogoje zaposlitve potrebno dvigniti cene storitev.
Uvodni prispevek
Povzetek in razprava
Ali bomo v luči podnebnih sprememb znali spremeniti načine načrtovanja in umeščanja v prostor?
1. Zbor ZAPS, september 2023
Prvi Zbor ZAPS je bil namenjen temi podnebnih sprememb. Uvodni prispevek je predstavila mag. Mojca Dolinar, direktorica Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na ARSO. Podnebne spremembe so dejstvo. Prostorsko načrtovanje in graditev bo moralo odgovoriti na nova dejstva podnebnih sprememb predvsem glede dviga temperature, viharnega vetra, pa tudi sprememb vodnega toka, kjer se bomo z intenzivnejšimi kratkotrajnimi nalivi, dolgotrajnejšimi padavinami in dvigom morske gladine na eni strani soočali z viški vode, po drugi strani pa zaradi poletnih suš z njenim pomanjkanjem. Kako smo kot stroka in kot družba pripravljeni na soočanje s podnebnimi spremembami? Ali imamo dovolj informacij o prihajajočih spremembah in ali imamo dovolj znanja? Kakšne so pri nas prakse glede trajnostnega ravnanja z vodnimi viri pri gradnji in upravljanju prostora? In nenazadnje – katere so prednosti, ki jih spremembe podnebja prinašajo za načrtovanje in ali jih znamo izkoristiti? To so bila vprašanja, ki so uvedla razpravo.
Uvodni prispevek
Povzetek in razprave
