Kronologija revizije postopka natečaja za Novo sodno stavbo v Ljubljani
Novica
Aktualno
V preteklih tednih in mesecih je med arhitekti in delno tudi v javnosti veliko prahu dvignila revizija postopka za Novo sodno stavbo v Ljubljani, delno zaradi pomembnosti same revizije, delno pa tudi zaradi novinarske konference vlagatelja zahteve za revizijo, projektantske družbe Scapelab IN d. o. o., in posledične medijske odmevnosti postopka.
Kot je ZAPS navedel v kratkem sporočilu za javnost ob tiskovni konferenci vlagatelja zahtevka za revizijo dne 14. 11. 20211, ZAPS v teku revizijskega postopka na v medijih objavljene trditve in obtožbe družbe Scapelab IN, d. o. o. ni mogel odgovarjati. Kronologijo revizije postopka natečaja podajamo po koncu postopka in je namenjena predvsem pojasnilom glede izvedbe projektnega natečaja »Javni natečaj za novo sodno stavbo Ljubljana« in zastojev, ki so v procesu nastali.
Natečaj
- Ministrstvo za pravosodje, naročnik natečaja za Novo sodno stavbo v Ljubljani, je v marcu 2021 povabilo Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije – ZAPS k sodelovanju pri organizaciji in izvedbi natečaja.
- Natečaj za Novo sodno stavbo v Ljubljani je bil objavljen 27. 7. 2021 na Portalu javnih naročil, gradivo pa na spletni strani Zaps.
- Do roka za oddajo, to je do 14. 10. 2021 do 16.00, je na ZAPS prispelo osem natečajnih elaboratov s spremljajočo ponudbeno dokumentacijo in do roka za oddajo maket 21. 10. 2021 še osem maket.
- Ocenjevalna komisija je na nadaljnjih sedmih sejah opravila ocenjevanje natečajnih rešitev in sprejela odločitev o razvrstitvi natečajnih elaboratov. Vse podrobnosti celotnega postopka od razpisa do objave izida natečaja so razvidne iz dne 12. 11. 2021 objavljene Odločitve z zaključnim poročilom.
Vpogled vlagatelja v natečajno dokumentacijo
- Brez vloženega pravnega sredstva pravnomočnost odločitve ocenjevalne komisije nastopi po poteku osmih dni po objavi; šele po pravnomočnosti naročnik lahko začne z izvedbo postopka za naročilo izdelave projektne dokumentacije. V konkretnem primeru pa se je z dne 15. 11. 2021 vloženo zahtevo za vpogled v natečajno ponudbeno dokumentacijo družbe Scapelab In d. o. o. dejansko že napovedoval zamik pravnomočnosti sprejete odločitve. Ta družba je v prvi fazi zahtevala vpogled v nagrajene elaborate, hkrati pa je v zahtevku na naročnika in ocenjevalno komisijo naslovila vrsto vprašanj, med drugim o številu in površinah prostorov, njihovi osvetljenosti, ter zatrjevala domnevne nedovoljene povezave med predsednikom ocenjevalne komisije in zmagovalci natečaja.
- Naročnik je v sodelovanju z ZAPS dne 18. 11. 2021 družbi Scapelab In d. o. o. omogočil vpogled v natečajne elaborate v fizični obliki v natisu in z ogledom maket, zavrnil pa je reproduciranje originalnih DWG datotek in izročitev le-teh na elektronskem nosilcu vlagatelju, saj bi to pomenilo nedovoljeno avtorskopravno eksploatacijo natečajnih elaboratov, v zvezi s katerimi na naročnika še ni prišlo do prenosa materialnih avtorskih pravic.
- Na vpogled v natečajne elaborate so bili zaradi zaščite njihovih interesov vabljeni natečajniki – avtorji nagrajenih elaboratov, v katere je vlagatelj Scapelab d. o. o. želel opraviti vpogled; nekateri so se vpogleda tudi udeležili (zapisniki 1. vpogleda).
Revizijski zahtevek
- Po vpogledu 18. 11. 2021 se je družba Scapelab In d. o. o. odločila za revizijo in preko portala eRevizija dne 24. 11. 2021 vložila revizijski zahtevek, v katerem je izpodbijala naročnikovo odločitev o tem, kateri elaborati prejmejo nagrado. Zatrjevala je obstoj nasprotja interesov med avtorji nagrajenih elaboratov in posameznimi člani ocenjevalne komisije. Zatrjevala pa je tudi obstoj naročnikovih kršitev, ker naj bi nagrajene elaborate pripustil k ocenjevanju. V zvezi s tem je (med drugim) navajala, da naj arhitekturne rešitve nagrajenih elaboratov ne bi zagotavljale s strani naročnika obvezno zahtevanih minimalnih površin in števila prostorov, dnevne osvetlitve v posameznih prostorih, da naj elaborati ne bi imeli vseh predpisanih sestavnih delov, ki so bili s strani naročnika zahtevani kot obvezni, ter vrsto drugih pomanjkljivosti, tekstualno in grafično prikazanih na 39 straneh zahtevka. Vlagatelj je ob tem še zatrjeval, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v DWG datoteke nagrajenih elaboratov.
- Ocenjevalna komisija in avtorji nagrajenih elaboratov so bili za tem pozvani k izjasnitvi (izjasnitev udeležencev) in po preučitvi celotne dokumentacije je naročnik v predrevizijskem postopku sprejel odločitev, s katero je revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen. Naročnik je (v sodelovanju z ZAPS in ocenjevalno komisijo) v odločitvi z navedbo nasprotnih dokazov podrobno odgovoril na vse očitke in navedbe vlagatelja, ovrgel očitke o nedoseganju površin in nezadostni osvetljenosti ter obrazložil razliko med pogoji in merili za ocenjevanje natečajnih elaboratov.
Poleg tega je naročnik natečaja vlagatelju pojasnil, katero stopnjo natančnosti načrtov in prikazov je možno pričakovati, zahtevati in ocenjevati v fazi natečaja, saj je splošno znano dejstvo, da so vsi koncepti in idejne zasnove v nadaljnjih fazah razvoja projekta deležni sprememb in dopolnitev. Vlagatelja je ob tem s ponazoritvijo še opozoril, da iz istih razlogov tudi njegov elaborat vsebuje vrsto podobnih elementov, ki jih pri nagrajenih elaboratih sam vrednoti za pomanjkljivosti. - Vlagatelj se je do naročnikove Odločitve o revizijskem zahtevku opredelil v dokumentu Opredelitev vlagatelja na odločitev naročnika o revizijskem zahtevku (portal eRevizija, 17. 12. 2021). Naročnik pa je na to vlogo (s sodelovanjem ZAPS) odgovoril s Prvo pripravljalno vlogo v postopku revizije, (portal eRevizija 04. 1. 2021), v kateri svoje odločitve ni spremenil, kar je pomenilo, da bo v nadaljevanju o zadevi odločala Državna revizijska komisija (DKOM).
Postopek pred Državno revizijsko komisijo (DKOM)
- DKOM je dne 26. 1. 2022 s sklepom najprej odločila o zatrjevanih kršitvah vlagatelja iz faze vpogleda v DWG datoteke nagrajenih elaboratov. Pri odločitvi je sledila utemeljitvi naročnika, da podatki v DWG datotekah predstavljajo avtorsko delo, da avtorji na naročnika niso prenesli materialne avtorske pravice reproduciranja, in da posledično naročnik tudi nima pravice razmnoževanja avtorskega dela, vlagatelj pa nima pravice zahtevati izročitve primerkov natečajnih elaboratov na elektronskih nosilcih. DKOM je s tem potrdila ravnanje naročnika, ki vlagatelju ni posredoval DWG datotek. Je pa v korist vlagatelja upoštevala, da vlagateljeva zahteva za posredovanje spornih podatkov na elektronskem nosilcu že sama v sebi vsebuje tudi zahtevo za fizičen vpogled v podatke (torej njihov ogled). DKOM je zato naročniku naložila, da vlagatelju omogoči seznanitev s podatki v DWG datotekah nagrajenih elaboratov tako, da mu jih da na vpogled ter vlagatelju dovolila, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih v tem delu pridobi pri vpogledu.
- Naročnik je v sodelovanju z ZAPS organiziral nov vpogled z upoštevanjem napotkov DKOM. V izogib možnosti kršitve materialne avtorske pravice predelave načrtov na izvornih datotekah (DWG datoteke), je bil ogled DWG datotek omogočen na način, da je predstavnik vlagatelja strokovnemu sodelavcu ZAPS narekoval, katere podatke iz posameznega načrta v DWG datoteki želi vpogledati in preveriti. Po opravljenem vpogledu v DWG datoteke vseh nagrajenih natečajnih rešitev, ki je v skupno štirih seansah in brez kakršnihkoli časovnih omejitev trajal več kot 10 ur (zapisniki 2. vpogleda), in pri katerem so fizično ali preko spleta prisostvovali predstavniki avtorjev posameznih nagrajenih elaboratov, je vlagatelj vložil dopolnitev revizijskega zahtevka (portal eRevizija 16. 2. 2021).
- Enako kot v predrevizijskem postopku so glede dopolnitve zahtevka izjasnitev podali nagrajeni natečajniki – Izjasnitev udeležencev 2. Naročnik je za tem sprejel Odločitev o dopolnitvi revizijskega zahtevka (portal eRevizija 21. 2. 2022), s katero pa predhodne odločitve o zavrnitvi revizijskega zahtevka ni spreminjal. Vlagatelj je vložil novi dokument, v katerem se je opredelil do te odločitve naročnika (portal eRevizija 04. 3. 2022), naročnik pa je na to vlogo vlagatelja odgovoril (portal eRevizija 11. 3. 2022).
Medijska akcija vlagatelja zahteve za revizijo (Scapelab IN d. o. o.)
V času postopka revizije je vlagatelj zahtevka za revizijo, družba Scapelab IN d.o.o., sprožil medijsko akcijo, v kateri je naročnika natečaja, Ministrstvo za pravosodje, in organizatorja, ZAPS, obtoževal neresnega vodenja natečaja, pajdaškega razdeljevanja davkoplačevalskega denarja, prepredenosti sodne veje s poznanstvi in klijentelizmom in podobno.
Medijska akcija se je začela s tiskovno konferenco z dne 14. 12. 2021, na kateri je vlagatelj zahtevka za revizijo, družba Scapelab IN d. o. o., pojasnjeval domnevne slabosti prvonagrajenega elaborata in domnevne nepravilnosti pri vodenju natečaja. Avtorji prvonagrajenega elaborata na novinarsko konferenco niso bili povabljeni, prav tako tudi ne člani ocenjevalne komisije ali predstavniki naročnika in organizatorja natečaja. Glavne očitke so predstavniki družbe Scapelab IN d. o. o. ponovili tudi v neposrednem javljanju v program Nova 24tv isti dan.
Kliping nekaterih medijskih objav:
V arhitekturnem biroju Scapelab opozarjajo na številne kršitve (STA ,14. 12. 2021)
Radijski dnevnik zvečer 15:15˝ (Radio Slovenija 1, 14. 12. 2021)
Številne nepravilnosti pri 135-milijonski novi sodni stavbi (si21.com, 14. 12. 2021)
Večerne novice (17:28˝) (Nova 24tv, 14. 12. 2021, 17:20˝)
Gradbeno jamo naj bi končno pozidali do leta 2026 (Delo, 15. 12. 2021)
Revizija za novo sodno stavbo (Dnevnik, 15.12.2021)
Sodne pisarne brez dnevne svetlobe (Večer, 15. 12. 2021)
Sodna palača na predragih temeljih (Reporter, 31. 1. 2022)
Odločitev Državne revizijske komisije
- Dne 19. 4. 2022 je DKOM v zadevi odločila in zavrnila zahtevek za revizijo vlagatelja Scapelab IN, d. o. o.. Na podlagi spisovnega gradiva, je zaključila, da vlagatelj ni izkazal zatrjevanih kršitev naročnika. Pojasnila je, da se pomanjkljivosti v nagrajenih elaboratih, ki jih je v zahtevku za revizijo izpostavljal vlagatelj, nanašajo na elemente, za katere je naročnik v dokumentaciji določil, da jih bo upošteval le v okviru meril za ocenjevanje. Vlagatelj v postopku pravnega varstva prav tako ni izkazal, da med žirijo in avtorji nagrajenih elaboratov obstaja nasprotje interesov. Sprejemu odločitve je s strani DKOM sledilo tudi sporočilo za javnost s kratkim povzetkom odločitve.
- Razlogi poglobljene in za natečajno prakso pomembne odločitve DKOM z dne 19. 4. 2022 zanikajo vse tisto, kar je vzporedno v medijih zatrjeval vlagatelj. Očitki vlagatelja tako pričakovano niso bili potrjeni, kršitve v tej smeri pa tudi ne ugotovljene. Nasprotno, omenjena odločitev DKOM v ničemer ne narekuje spremembe dosedanje prakse ZAPS pri organiziranju natečajev, ki je bila v konkretnem natečajnem postopku s strani vlagatelja očitno neutemeljeno izpodbijana.
- Z odločitvijo DKOM z dne 19. 4. 2022 je odločitev o izidu natečaja postala pravnomočna. Sledila je objava o rezultatih natečaja in preostale zaključne aktivnosti – tisk brošure in izvedba slavnostne otvoritve razstave ter sama razstava vseh natečajnih elaboratov, ki bo zaradi nezmožnosti planiranja terminov zaradi revizijskega postopka in zasedenosti vseh primernih razstavnih prostorov v Ljubljani izvedena v hibridni obliki in objavljena na spletni strani ZAPS.
Zaključek
Revizijski postopek je v konkretnem primeru trajal skoraj 6 mesecev, kar se glede na zahtevnost materije in obseg dokumentacije morda ne zdi veliko, za naročnika in izvedbo investicijskega projekta pa gre za izgubljeni čas in predvsem tudi prestavitev izvedbe postopka javnega naročila za izdelavo projektne dokumentacije, ki sledi pravnomočni odločitvi natečaja, v precej bolj neugoden in nestabilen čas. Zagotovo so nenadomestljivi tudi čas, energija in stroški, ki so jo v tem postopku utrpeli tako naročnik in predvsem natečajniki – avtorji nagrajenih elaboratov, sicer stanovski kolegi avtorjev natečajnika, vlagatelja zahtevka za revizijo. Čas in energija, ki ju je bila tudi ZAPS primorana vlagati v omenjeni postopek pravnega varstva sta poleg visokih stroškov, ki zaenkrat kot izgubo še bremenijo ZAPS, enormna. Čeprav gre pravica do pravnega varstva in pravica do izjave nesporno vsakomur, je po koncu postopka postalo jasno, da cilj, vlagatelja ni bil dosežen. Glede na ceno, ki jo vsak ustvarjeni trušč po naravni poti povzroči, pa naj bo potek konkretnega natečaja namenjen tudi stanovsko etičnemu premisleku. Tudi v luči posledic, ki jih takšna ravnanja lahko povzročijo institutu javnega natečaja in ugledu ZAPS, ki si ga je z leti v zvezi z natečaji pridobila.
Pozitivna plat te izkušnje pa je v tem, da je inštrument natečaja obogaten s pravno prakso, ki bo zelo pomembna za nadaljnje izvajanje natečajev DKOM je namreč izdala dva, po našem mnenju izjemno kakovostna dokumenta, ki se opredeljujeta do problematike avtorskih pravic, stopnje natančnosti v fazi natečajnih rešitev, razlikovanja med pogoji in merili ter vprašanj povezanih z varovanjem načel javnega naročanja, zlasti z izključevanjem nasprotja interesov. Opredelitev DKOM in njen pomen za nadaljnji razvoj natečajne prakse bomo natančneje pojasnili v objavi v prihodnjih tednih.